Leto 2019: Soboška galerija s sedmimi razstavami, lendavska z devetimi projekti

Kot je za STA povedal direktor Galerije Murska Sobota Robert Inhof, njihov program, ki sicer še ni potrjen, obsega razstave Ludvika Vrečiča Dela na papirju iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota, Tuga Šušnika Deja Vu (slike in elektrografike), Roberta Černelča Percepcija filma (risbe, slike videi), Nandeta Vidmarja Risbe in grafike iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota in Vladimirja Makuca Pregledna razstava grafik. Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota bo nosil naslov Osamljenosti. Izrazi tesnobe v "prekmurski" likovni umetnosti, razstava Igorja Banfija Notranje pokrajine pa bo na ogled v Ingolstadtu.

Z razstavo del na papirju Vrečiča, prvega akademsko šolanega likovnega umetnika iz Prekmurja, ki je leta 1928 predstavil svoja dela v Ljubljani, se po besedah Inhofa pridružujejo 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom in hkrati razstavi Vrečičevih slik, ki so na ogled v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Obenem bo v veliki galeriji in na balkonu razstava slik in elektrografik Prešernovega nagrajenca in profesorja Tuga Šušnika. Z njo bodo občinstvu pokazali izsek iz najnovejšega bogatega slikarskega opusa tega umetnika.

Kot poudarja Inhof, bo poseben del programa predstavljala tematska razstava z naslovom Osamljenosti. Izrazi tesnobe v "prekmurski" likovni umetnosti, ki je druga razstava, posvečena 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom.

"Pokazala bo dva pomembna segmenta, kaj se je na področju likovne umetnosti 20. in 21. stoletja zgodilo in kje so pomembni tisti preskoki, zaradi katerih več ne moremo govoriti o izbranih "prekmurskih" umetnikih kot o izrazito lokalnih umetnikih. Drugi pomemben segment pa je ta, da bo razstava v smislu skrbi za premično likovno dediščino hkrati prispevala delež Galerije Murska Sobota, ki je poskrbela za to, da so zdaj številna ključna del naše stalne zbirke. Razstava je tematizirana prek izrazov osamljenosti in tesnobnosti, ki predstavljajo skupni imenovalec večine naših umetnikov," je povedal Inhof.

Direktor Galerije - Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner pa postavlja v ospredje razstavi iz cikla Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu.

Friedensreich Hundertwasser je zaslovel po nenavadnih zgradbah v Dunaju, poleg arhitekture se je posvečal tudi slikarstvu in grafiki. Njegov slog je barvit, prevladujejo predvsem krivulje in spirale. Oblikoval je tudi različne predmete, predvsem iz porcelana.

Shoichi Hasegawa pa je sodobni umetnik, ki se poleg slikarstva ukvarja tudi z grafiko. V svoji umetnosti je razvil osebno simboliko in jo združil z abstraktnim stilom. V primerjavi z Hundertwasserjem uporablja bolj pastelne barve, iz katerih zelo premišljeno sestavlja svoje kompozicije.

Umetnika sta se osebno poznala in na neki način tudi vplivala drug na drugega, razstava pa bo hkrati ponudila vpogled v vzhodno in zahodno umetnost, v opus Hundertwasserja in Hasegawe ter na njun medsebojni vpliv. Zajemala bo več kot 100 del v tehniki akvarela, risbe, grafike, keramike in uporabnega porcelana.

Triinosemdesetletni v Bolgariji rojeni Christo je znan po svojih umetniških posegih z oblačenjem skulptur in stavb. Do leta 2009 je deloval v tandemu z ženo Jeanne-Claude, v Sloveniji sta znana tudi po nekdanjem sodelovanju z Grupo Junij. V njuni umetnosti je mogoče zaslediti ideji konceptualizma in ustvarjanja na meji instalacije in landarta. Razstava je premierna predstavitev umetniškega tandema v Sloveniji, na ogled bo 100 del v obliki kombinacije kolaža in grafike, skice in fotografije uresničenih in idejnih projektov, plakati ter objekti in predmeti.

Poleg tega bodo na lendavskem gradu gostili tradicionalno mednarodno fotografsko razstavo Pannonia Reflection, ki vključuje fotografe z vsega sveta, ob gradu postavili nove skulpture Roberta Juraka iz Logarovcev pri Križevcih, v sinagogi odprli fotografsko razstavo Wilhelma Heiligerja, v kletnih prostorih lendavskega gradu pa fotografsko razstavo štirih dežel.

Njihov železni repertoar sta tudi mednarodni likovni koloniji LindArt in kolonija odlivanja v bron, v okviru muzejskega programa pa organizirajo dve stalni muzejski postavitvi: arheološko razstavo o najdbah v okolici Lendave in razstavo, ki predstavlja etnološko dediščino Lendave z okolico.

V muzeju meščanstva pa bodo na dan tradicionalnega Bogračfesta v Lendavi odprli zgodovinsko razstavo z naslovom Legenda in resnica o Mihaelu Hadiku.