V Berlinu razstava aktov Saula Leiterja, Davida Lyncha in Helmuta Newtona

Kot piše na spletni strani Muzeja fotografije, ki deluje pod okriljem Berlinskih državnih muzejev, je Leiter vzporedno z modnimi fotografijami za revijo Harper's Bazaar in barvitimi abstrakcijami, ki so nastajale na ulicah New Yorka, od 50. let minulega stoletja dalje ustvarjal tudi akte. Vendar so bili ti v času njegova življenja skrivnost. Za njegove intimne črno-bele fotografije je vedela le peščica njegovih prijateljev. In medtem, ko so njegove barvne fotografije razvijali v laboratorijih v New Yorku, je akte razvijal sam v temnici. Njegovi modeli so bili njegove prijateljice ali ljubimke, ki jih je v obdobju dveh desetletij v objektiv fotografskega aparata ujel v svojem stanovanju v New Yorku.

Po Leiterjevi smrti leta 2013 je direktorica Fundacije Saula Leiterja Margit Erb obdelala in publicirala različne segmente njegovega opusa in lani je pri Steidl Books izšla knjiga Leiterjevih aktov z naslovom In My Room, v Galeriji Howard Greenberg v New Yorku pa je bil razstavljen izbor printov aktov.

Berlinska Fundacija Helmuta Newtona na pričujoči razstavi prvič predstavlja okoli 100 izjemnih vintage printov, ki jih je izdelal Leiter. Na fotografijah manjših formatov je mogoče videti ženske, ki slonijo za zofi ali zgolj njihove silhuete, osvetljene od zadaj, včasih jih je ujel med kajenjem ali pa ko so v mislih zasanjano odtavale drugam, kako se smejijo ali pozirajo; niso pa vse popolnoma gole. Pretanjene podobe izražajo skoraj sramežljiv pristop do ženskega telesa in duha, piše na spletni strani muzeja.

Podobno atmosfero je mogoče zaslediti tudi v Lynchevih aktih, ki so nastali pol stoletja pozneje večinoma v Lodzu in Los Angelesu. Večinoma so črno-beli, le nekaj je barvnih. V njegovih abstraktnih podobah okvir pogosto zapolnijo detajli in le z natančnim opazovanjem jih je mogoče povezati s človeškim telesom. Lynch je za svojih 25 fotografij izbral večji format, printi pa so bili izdelani posebej za berlinsko razstavo.

Kot še piše na spletni strani muzeja, so akti nastajali tako vzporedno kot neodvisno od Lynchevega filmskega ustvarjanja in so prav tako skrivnostni, kot njegovi filmi. Pri opazovanju je mogoče začutiti oprezno, a resnično nežno raziskovanje ženskega telesa s kamero.

Helmut Newton pa je akte začel fotografirati v 70. letih minulega stoletja, tako samostojne kot v sklopu modne fotografije; ustvarjal jih je do konca svojega življenja leta 2004. Njegovi seriji Naked and Dressed, ki je v njegovem ustvarjanju pomenila prehod od mode k aktu, in Big Nudes sta navdihnili številne fotografe in druge vizualne umetnike.

V Berlinu je na ogled okoli 60 ikoničnih aktov iz Newtonovih dobro znanih projektov in razstav, tudi iz Big Nudes. Ob njih je v postavitev vključenih okoli 40 fotografij iz arhiva fundacije, ki jih ima javnost tokrat priložnost videti prvič, med njimi je nekaj originalnih polaroidov. Kot še piše na spletni strani muzeja, je Newton ustvaril izjemen opus, ki ga označujeta pretanjena zapeljivost in brezčasna eleganca, še posebej pri aktih.

Razstava bo na ogled do 19. maja.