Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MOJSTROVINA, POLNA SPLETK, IZDAJSTEV IN STRASTI

Po izidu prvega dela trilogije Kingsbridge z naslovom Stebri zemlje, objavljenega v dveh delih, je pri Mladinski knjigi izšel prvi del drugega dela z naslovom Svet brez konca. Angleški pisatelj Ken Follett (1949) je prvi del trilogije izvorno izdal leta 1989, po njem je bila posneta tudi televizijska nadaljevanka, drugega, ki se dogaja približno stoletje in pol po začetnem delu, leta 2007, zadnjega pa predlani. Trilogija obsega skoraj 3000 strani, v središču zgodbe je gradnja največje gotske katedrale na svetu.

Dve stoletji po koncu gradnje prečudovite gotske katedrale v srednjeveškem Kingsbridgeu se stolnica in pripadajoči samostan znova znajdeta v središču spletk. Potomci družin, ki smo jih dodobra spoznali v Stebrih zemlje, se v prizadevanju za razvoj mesta in družbeni napredek zoperstavijo pohlepni in pogoltni oblasti, in pred nami se odvrtijo napete osebne zgodbe, ki temeljijo na resničnem zgodovinskem ozadju, so o Svetu brez konca zapisali pri založbi. Za prevod je zopet poskrbel Uroš Kalčič.

JE LAŽJE NAJTI POGREŠANO OSEBO ALI SPREMENITI SVET?

Kot posebna izdaja revije Stripburger je pri Forumu Ljubljana izšel strip Finžgarjev Spiedermann po besedilu in z ilustracijami Domna Finžgarja (1968). Kot piše na Stripburgerjevi spletni strani, strip opisuje tisto, čemur pravimo onkraj verjetnega. Tako resničen je, da si ga ni bilo mogoče izmisliti. Njegov avtor se je po poti izgubljenega dekleta, ki ga je ugrabil kantavtorski posebnež Franjo, odpravil dokumentirati njene zadnje korake, ki so se iz Ljubljane vili preko pohorskih gozdov vse do Britanskega otočja.

Nekateri so Kathleen videli tudi čez lužo, drugi pravijo, da v temnem delu interneta kroži njeno pismo, ki je bilo poslano iz stavbe Nacionalnega mirovnega sveta in ki ga je posnel in tam razstavil slavni Bobby White. Ta presunljiv prvi dokumentarni stripovski poizkus Domna Finžgarja je z željo po odkrivanju evropske stripovske scene spremljala tudi ameriška stripovska založnica Annie Corstorphine, a kaj, ko ni pričakovala, da se bo v mrežo Spiedermanna ujela tudi sama. Ji je uspelo pobegniti? Je lažje najti pogrešano osebo ali spremeniti svet?

UBESEDITI ZGODBE, KI BI SICER OSTALE NEIZGOVORJENE

Zbirka Lambda pri Založbi Škuc je bogatejša za zbirko pesmi Milana Šelja (1960) Slediti neizgovorjenemu, katere osnovno sporočilo je po besedah Nataše Velikonja verz iz sedme pesmi: "Od koder prihajam, nisem mogel nikoli pogledati ven. V tej deželi, kjer sem, ne morem pogledati noter." Kot je še zapisala v spremni besedi, Šelj piše, da vztraja. Piše, da hoče gledati svetlobi vsak dan v obraz. Pesnik želi, kot sam pravi, "ubesediti zgodbe, ki bi sicer ostale neizgovorjene, o kaotičnosti gejevske izkušnje in o razlogih za to".

NEPOZABNE POČITNICE, NEPOZABNA ZGODBA

Nik med poletnimi počitnicami obišče babico, ki živi sama na skalnatem otočku. Najprej se malo dolgočasi, niti ne ve, kaj naj si misli o babici. Ampak med nevihto babica postane prava junakinja, ki obenem izžareva vso človeško toplino in krhko svobodo ptice. Nepozabne počitnice. Nepozabna zgodba. Drobna, veličastna, nežna. Za najmlajše, za vse nas, so o slikanici Babica in ptica po besedilu in z ilustracijami Benjija Daviesa (1980) zapisali pri Založbi Zala. Prevedla je Mateja Sužnik.