Katarina Nikolov za STA: Slovenska kulturna dediščina je kakor skrinja starodavnih zakladov

S Kraljem Matjažem (2017) nadaljujete neke vrste serijo kratkih risanih filmov, ki ste jo začeli s Petrom Klepcem oziroma Petrom Petrom (2015). Zakaj ste se odločili, da bi mladim približali slovenske junake?

Slovenska kulturna dediščina je bila zame vedno kakor skrinja, polna starodavnih zakladov. Kadarkoli sem jo odprla, sem v njej našla nekaj starega, ki pa je bilo tedaj zame hkrati tudi novo. Kraji in časi, vznemirljive prigode iz časa naših prednikov so me že kot otroka vedno znova očarali, saj so prinašali s seboj obljubo, da niso le del neke izmišljene pravljice, ampak so moji najljubši junaki "zares" živeli. Morda v sosednjem mestu, morda v hiši na koncu ulice. Morda jih je celo nekdo od mojih prednikov poznal in to se mi je kot deklici z bujno domišljijo zdela čudovita misel.

Ta občutek je tisto, kar sem kot dediščino pripovedovalske družine vedno želela posredovati naprej, saj opažam, da otroci skoraj ne poznajo več ljudskih junakov, večina tudi premalo bere. Sploh zgodbe slovenske kulturne dediščine in to za njeno nadaljevanje ni najboljša novica. Na vprašanje, ali poznajo kakšnega slovenskega otroškega junaka, te z odgovorom, da je to Shrek, Peter Pan ali Spuži Kvadratnik, lahko nasmejejo do solz, hkrati pa se nad tem tudi resno zamisliš.

Junaki so vedno privlačna vsebina in preko njih se otroci marsikaj naučijo. Otroci se z junaki, ki so jim starostno blizu, lažje poistovetijo, zato za ekranizacije svojih risank izbiram zgodbe, v katerih samostojno nastopajo otroški junaki, kot je Peter Klepec, ali pa se ti pridružijo prepoznavnim odraslim, kot se Lenčica pridruži kralju Matjažu. Na modrost ljudskega slovstva tako pogledamo skozi otroške oči, kar daje risanki povsem drugo perspektivo. Otroško.

V dobi tehnološkega napredka in sodobnih tehnologij se mi zdi tudi izredno pomemben pravi način podajanja stare modrosti preko tematik, s katerimi se lahko poistovetijo in jim posredujejo vrednote. Pri produkciji risank zato izbiram sodoben in atraktiven pripovedni, ilustrativni in zvočni pristop, kjer sedanjost prepletam s preteklostjo.

Staro modrost ljudskega slovstva in tematiko, ki je še tako podobna "težavam" sodobnega človeka, prepletem v aktualne sodobne zgodbe, ki so otrokom blizu. Starodobne ljudske pripovedke vključim v sodobni svet, kot del celote in jih predstavim na nov in atraktiven način - da jih pogledamo skozi otroške oči. Pripovedka tako znova pritegne mlajše rodove, novo občinstvo in je s svojimi animiranimi fabulativnimi upodobitvami še bolj "živa" in vznemirljiva ter blizu svetu kvalitetnih animiranih podob, v katerem današnji otroci živijo.

Kaj vas je najbolj pritegnilo v zgodbi o kralju Matjažu, da ste se jo odločili ekranizirati, in zakaj je ta junak še vedno aktualen?

Verzij zgodb o kralju Matjažu je veliko, vsem pa je skupen zaključek, v katerem bralca pripoved, na milost in nemilost, prepusti domišljiji, ki ob koncu pripovedi prinaša obljubo, da se bo kralj Matjaž nekoč zbudil in se vrnil med ljudi.

Glede na to, da me je najbolj pritegnila možnost, da se v animiranem filmu skrivnost pojasni, sem kot primerno za ekranizacijo zgodbe izbrala verzijo pripovedke, kjer majhna deklica v gori pod Peco najde spečega kralja Matjaža in skrivnost se tako odkrije skozi otroške oči. V skrivnosti sem videla tudi možnost aktualizacije teme osamljenosti v sodobnem času in jo preko zgodbe povezala s celotno vsebino filma, ki se vzporedno dogaja v današnjem času, ko niti svojih sosedov ne poznamo več.

Sodobni kralji Matjaži živijo blizu nas, želijo si družbe. Čakajo, da jih odkrijemo, da nam pripovedujejo zgodbe in nam pokažejo svoje zaklade. In če takega kralja Matjaža slučajno odkrijemo, nas to lahko pripelje do velikih skrivnosti in, kar je največ, skupnih potovanj po domišljiji. Tako odkrijte svojega kralja Matjaža, morda stanuje čisto blizu vas!

V Petru Petru ste staro legendo povedali z uporabo rapa in še z raznimi drugimi elementi združili staro in novo. V Kralju Matjažu pa ste to vez med starejšimi in mladimi kar poosebili v likih deklice in soseda, ki se skozi pripoved prelevi v kralja. Zakaj rapa niste ohranili?

Izziv, kako nadgraditi ljudsko zgodbo in jo vpeti v sodoben čas, je pri vsakem animiranem filmu specifičen, saj je vezan na osebe oziroma like, vsebino, stil pripovedovanja, tipičen čas in prostor pripovedke. Produkcijsko vselej težimo k uporabi ilustrativnih, animatorskih in zvočnih sredstev, ki posamezno vsebino podprejo tako, da slikovna in zvočna slika nadgradi zgodbo na svojstven avtorski pristop, ki se ne ponavlja zgolj zaradi všečnosti ali forme.

Rap je specifičen žanr, ki s svojim pripovednim stilom navadno pojasnjuje dogodke v prvi ali tretji osebi s tem, da dialoge izključi, vsebina pa se prilagaja verzom. Uporaba rapa običajno zahteva vsebinsko bolj specifično, največkrat urbano zgodbo in Peter Klepec, kot mladinski junak, žanrsko ustreza temu jeziku. Zgodba o kralju Matjažu pa je zasnovana tako, da bi z uporabo rapa izgubila sočnost, ki jo prinašajo dialogi med pripovedovalcem in deklico. Dialogi tej zgodbi na drug način omogočajo preskok v času in prostoru in tako na svoj način dramaturško usmerjajo zgodbo.

Kot je razvidno z vaše spletne strani, se Petru Klepcu in kralju Matjažu pridružuje še Povodni mož. Bi razkrili še kakšno malenkost o tem projektu? Kdaj ga bomo predvidoma videli premierno? Boste tudi pri tretji risanki sodelovali z ilustratorko Tanjo Semion?

Osnovni navdih tretjemu animiranemu filmu je ljudska pripovedka Deček in povodni mož. Zgodba spremlja bratca in sestrico, ki se med novoletnimi nakupi v trgovskem centru izgubita. Med potjo nesmiselnega kopičenja daril odkrijeta pravi pomen in vrednote družine ter notranjega bogastva.

V tretjem filmu po osnovni začrtani formi zgodbe z ekipo nadaljujemo avtorski pristop. Skozi prepoznavno formo paralelnih zgodb sedanjosti in preteklosti, ilustracijo, atraktivno animacijo in glasbeno kuliso bo pripovedna vsebina novega filma odstirala nove dogodivščine in domišljijske svetove z jasnim sporočilom, da dom ni dragocen zaradi bogastva v njem, temveč zaradi ljubezni med ljudmi, ki ga naredijo bogatega.

Film, ki se nagiba k fantazijskemu žanru, v skupni dolžini 12 minut, nastaja s podporo RTV Slovenije in produkcije Iridium film. Na filmska platna in televizijske ekrane prihaja v času predprazničnih nakupov, decembra 2019.

Da bi s filmom dosegli vizijo, ki smo si jo zastavili, je potrebna usklajena strokovna avtorska ekipa, ki v sebi skriva veliko otroškega čudenja in predvsem domišljije. Tanja Semion je ilustratorka, ki poleg dobre tehnike risanja, karakterizacije in mimike obvladuje računalniško grafiko, razume animacijo in je aktivno prisotna v vseh delih slikovnega ustvarjanja. Brez tako tesnega sodelovanja v animiranem filmu ne gre in si lahko srečen, če lahko sodeluješ s tako vrhunskim ilustratorjem, kot je Tanja, ki s svojim specifičnim slogom ohranja tudi prepoznavnost serije.

Bo na neki točki nastali trojček kratkih animiranih filmov predstavljen kot paket?

Avtorji animiranih filmskih form smo veseli, da domače kinodvorane pri oblikovanju filmskega programa, kakor tudi festivali in televizijski programi za otroke in mladostnike, vse več pozornost namenjajo domači filmski produkciji.

Veliko posluha za kratko formo pri oblikovanju kinematografskega filmskega programa namenjajo predvsem v Art kino mreži, kjer sta bila oba kratka animirana filma, Peter Peter in Kralj Matjaž, zaradi svoje dolžine (vsak po 11 minut) predvajana kot predfilma.

Kralj Matjaž je bil pred kratkim premierno samostojno predstavljen tudi v okviru prazničnega novoletnega otroškega programa nacionalne televizije. Avtorji si seveda želimo, da bi po redni kinematografski distribuciji tretjega filma programske vodje navdušil tudi trojček, ki bi se otrokom predstavil v skupni krajši samostojni enoti.