Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PESEM SEM - KNJIGA, KI BRALCA NAGOVARJA Z VERZI IN PREMIŠLJENO PODOBO

Pri založbi Beletrina so pripravili posebno pesniško antologijo Pesem sem, podnaslovljeno Razumljive pesmi za nerazumljive čase, ki sta jo uredila profesor slovenistike Igor Saksida in pesnik Aleš Šteger. Kot je na torkovi predstavitvi dela dejal Šteger, sta s Saksido delo ustvarjala z mislijo, kako popularizirati poezijo, posebej med mladimi. Ob tem sta se spraševala, kako poezija sploh nagovarja bralce, tako mlajše kot starejše. Za delo sta zbrala okoli 140 pesmi iz slovenske in tuje zakladnice poezije, nastale v zadnjih petdesetih letih, ob njih pa so kot mostički objavljeni dialogi med urednikoma, ki napeljujejo k prebiranju in premišljevanju poezije, ter ponekod izbrani vez iz kakšne glasbene uspešnice. Tako denimo ob boku verzom Tomaža Šalamuna iz pesmi Mrk 1: "Moj svet bo svet ostrih robov./Krut in večen." stojijo raperski verzi Gheta iz pesmi Z bloka snajper: "Rad delam s srcem/in dušo in ful sm pridn/ker delam pravi shit/plus flow mam brezhibn."

Pesmi so uvrščene v tri razdelke: pesmi o ljubezni, pesmi o potovanju v neznano ter pesmi o poeziji sami, o ustvarjanju in deloma oporekanju realnosti. Knjiga teče tako, da se tema naslednje pesmi navezuje nad predhodno. Saksida je poudaril, da je treba poezijo razumeti kot obliko komunikacije med avtorjem in bralcem in tej misli sta skušala slediti tudi s sourednikom. Delo zaznamuje tudi posebno oblikovanje, ki je delo Maje Licul. Ta je priznala, da jo je pri ustvarjanju dela vodila predvsem nagajivost, v delo pa je vključila tudi zanimive fotografije Marjete Marinčič, ki je menila, da o dojemanju poezije veliko pove misel iz sivega oblačka v začetku dela: "Pesem je... vse, kar je. Je, kot je, če je, srce." Širšo ustvarjalno ekipo dela zaokrožuje še mladi premišljevalec, 14-letni Vid Kavčič, ki bralce na zadnji strani knjige med drugim nagovarja z mislijo: "Pesem nasprotuje banalni normalnosti in običajnosti, zastopa žlahtno drugačnost, v kateri se skriva zlato bogatstvo, ki ga je na svetu vedno manj. Poezija rešuje in lahko reši svet!"

ZA OČETOM TER POSLEDNJI MOHIKANEC Z ILUSTRACIJAMI MIKIJA MUSTRA

Pod okriljem Zavoda Strip art oziroma Stripartice Buch sta izšla ponatisa del iz leta 1956, ki ju je ilustriral Miki Muster. Prvo je delo Za očetom, ki ga podpisuje Janez Trnovec. Zgodba bralca popelje v Južno Ameriko, kjer se brata odpravita po sledeh očeta, ki je tja odšel s trebuhom za kruhom. Na pustolovski poti ju čakajo težke, a tudi lepe dogodivščine. Zgodba, ki si jo zapomnimo, piše na zavihku dela.

Prav tako pa lahko ljubitelji Mustrovih ilustracij obudijo spomine ob delu, ki se naslanja na indijanske zgodbe iz knjig ameriškega pisatelja Jamesa Fenimorea Cooperja, po katerih je sicer posnetih več filmov. Med njimi tudi sloviti Poslednji Mohikanec z Danielom Day-Lewisom v glavni vlogi. Muster se je poleg s Poslednjim Mohikancem spopadel še z zgodbama Ostrostrelec ter Stezosledec in bralce preko podob v tej knjigi popeljal v Severno Ameriko, natančneje v drugo polovico 18. stoletja, ko so se Francozi in Angleži tam bojevali za prevlado.

Miki Muster (1925-2018) velja po zaslugi več kot 40 zgodb o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku za osrednjega predstavnika slovenskega stripa, s svojimi risbami pa je opremil tudi številne slikanice in druga dela. V letih 1955-73 je bil ilustrator pri Slovenskem poročevalcu oziroma Delu, nato je ustvarjal kot svobodni umetnik. Prvi slovenski risani film Puščica je leta 1960 režiral in animiral za Viba film, sledila sta Kurirček Nejček in Zimska zgodba. Posnel je tudi številne animirane reklamne spote, od katerih so mnogi postali legendarni. Leta 1973 se je odselil v Nemčijo, kjer je animiral like drugih mojstrov. Po letu 1990 je začel risati politične karikature.

FIŽOL NA ŽLICO KOT GLAVNA JED IN KOT SLADICA

Pri Zavodu za okolje in kulturo je izšla kuharica Fižol avtorice Andreje Škrabec. Kot napoveduje že naslovnica, je avtorica dela velika ljubiteljica fižola. Vse skupaj se je začelo s fižolovo torto, ki jo je večkrat spekla za Fižolov dan v Hrovači, na neki točki pa se je odločila, da bo ustvarila kuharico fižolovih jedi. Andreja Škrabec, Ljubljančanka, ki se je priselila v Hrovačo, v uvodu v knjigo poudarja, da je fižol zdrav in okusen, nanj ni znanih alergij, precej enostavno pa ga je kupiti ali shraniti. V knjigi je sprva nekaj strani namenila predstavitvi fižola, ter zapisala nasvete, ki bodo bralcem in bralkam olajšali pripravo jedi. Skupno pa je v kuharici zbrala 69 raznolikih receptov, ob katere je zabeležila pregovore v ribniškem narečju. Seveda ni pozabila recepta za svojo slovito fižolovo torto.

"Prav gotovo je fižol eno od tistih živil, ki je najbolj dramilo ljudsko duhovno ustvarjalnost, hkrati pa še vedno omogoča ustvarjanje palete jedi, kar navsezadnje dokazuje tudi pričujoča odlična knjiga Andreje Škrabec," je v spremni besedi zapisal etnolog in profesor Janez Bogataj.

SLIKANICA O TKANJU NOVIH PRIJATELJSTEV

Pri Založbi Zala je izšla slikanica Kit v nevihti, ki jo podpisuje britanski avtor in ilustrator Benji Davies. V slovenščini je izšlo že kar nekaj njegovih del - Dedkov otok, Na Hitrem hribu ter Babica in ptica, zaslovel pa je prav s slikanico Kit v nevihti. V zgodbi je v ospredju deček Niko, ob njem pa še njegov zelo zaposlen oče ter mali kit. Nevihtna noč včasih prinese tudi kaj dobrega - lahko se spletejo tesnejše vezi med nami ali pa stkejo nova prijateljstva, so namignili pri založbi. Slikanico je poslovenila Mateja Sužnik.