Evropsko leto kulturne dediščine bo trajno zaznamovala strategija

Kot je Ksenija Kovačec Naglič pojasila za STA, je strategija kulturne dediščine trenutno v končnem medresorskem usklajevanju, že v začetku leta 2018 pa je prestala javno obravnavo. Strategija bo samostojen razvojni dokument vlade, ki se bo sprejemal za obdobje štirih let, pri čemer bo vseboval tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje.

Namen strategije je spodbuditi in podpreti vlogo dediščine pri doseganju splošnih strateških ciljev, kot so vključujoča družba, uravnotežen - pametni razvoj in kontinuirano prenašanje znanj. Strategija se bo posebej lotila tega, kako aktivneje izboljšati odnos družbe do dediščine in jo aktivneje vključiti v njeno ohranjanje, ter tako nadaljevala poslanstvo ELKD.

Vedenje o kulturni dediščini in zavedanje o pomenu kulturne dediščine se je okrepilo

V sklopu ELKD je bilo po podatkih Evropske komisije v 38 državah organiziranih 60.000 dogodkov, na katerih je sodelovalo 30 milijonov ljudi. V Sloveniji je bilo evidentiranih 1033 dogodkov, od tega 450 v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine.

Ker posebnih sredstev za izvedbo projekta v Sloveniji niso imeli na voljo, so se po besedah Ksenije Kovačec Naglič osredotočili na obstoječe uspešne aktivnosti in jih nadgradili. Mednje sodijo natečaj Evropa v šoli, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije, Kulturni bazar, na katerem je bila dediščina ena osrednjih tem, organiziran je bil tudi nacionalni strokovni posvet kulturno-umetnostne vzgoje na področju kulturne dediščine.

Zelo uspešen je bil hackaton Kulturna pustolovščina na dlani, kjer so prvič povezovali kulturno dediščino in turizem, po slovenskih veleposlaništvih po svetu potuje razstava o nesnovni dediščini, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej, med pomembnejšimi ELKD dogodki pa gre izpostaviti tudi oktobrsko srečanje strokovnjakov za nesnovno dediščino jugovzhodne Evrope.

Ksenija Kovačec Naglič verjame, da se je vedenje o kulturni dediščini in zavedanje o njenem pomenu po izteku projekta okrepilo. Tudi s pomočjo številnih ambasadorjev, ki so skozi vse leto nagovarjali predvsem mlade, med njimi Rok Terkaj - Trkaj in Igor Saksida.

K večjemu zanimanju za slovensko kulturno dediščino so po njenem prepričanju zagotovo prispevala tudi mednarodna priznanja oz. mednarodna prepoznavnost naše dediščine. V ELKD so na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisali tri nove elemente - obhode kurentov, klekljanje čipk in suhozidno gradnjo. Cerkvica na Javorci je dobila Znak evropske dediščine, prenovljena Plečnikova hiša nagrado Evropa Nostra, zgodba Ljubljanica, reka, ki povezuje pa je bila izbrana med deset najboljših evropskih zgodb Dnevov evropske kulturne dediščine 2018.

"Že napoved samega leta je spodbudilo drugačna razmišljanja o kulturni dediščini"

Aktivnosti z namenom predstavljanja in spodbujanja zanimanja za bogato in raznoliko kulturno dediščino so pokrile vsa področja kulturne dediščine: snovno (premično in nepremično) in nesnovno dediščino, pa tudi digitalno. Poudarjali pa so predvsem, da so dediščina tudi preproste, vsakdanje stvari, kot so navade, praznovanja, znanja, zgodbe, pesmi, plesi, filmi in prehrana, ter da bi bili nepremična in premična kulturna dediščina zgolj mrtev zid ali nezanimiv predmet, če ne bi bilo z njima povezanih zgodb, duhovne komponente.

Kot je prepričana Ksenija Kovačec Naglič, se je z razglasitvijo leta in vsemi aktivnostmi, ki so temu sledile, potrdilo, da brez kulturne dediščine ne bo blaginje v Evropi, ne bo trajnostnega razvoja regij in medkulturnega dialoga ter identitete. "V zgodovini Slovenije še ni bilo leta, v katerem bi javnost posvečala toliko pozornosti dediščini in ljudem, ki z njo živijo, ter idejam, kako bi jo vključili v nove vsebine," je poudarila in dodala, da je že napoved samega leta spodbudila drugačna razmišljanja o kulturni dediščini in inovativne projekte po vsej Evropi.

"Kakšen bo končni odmev v posameznih državah, v tem trenutku ne moremo napovedati. Ključno je bilo, da se je Evropa zavedla, kako pomemben temelj njene sedanjosti in prihodnosti je kulturna dediščina. V njej je neizmeren kapital, ki še ni dovolj prepoznaven niti ustrezno izkoriščen," je še dodala vodja projekta z direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo.

Zaveze za naprej

Zadnja leta EU s strateškimi dokumenti posveča več pozornosti pomenu ohranjanja kulturne dediščine. Med drugim je konec lanskega leta Evropska komisija sprejela akcijski načrt EU za dediščino, ki vsebuje konkretne ukrepe na petih tematskih področjih, kot je kulturna dediščina za trajnostno Evropo. Ti naj bi v naslednjih dveh letih pripomogli k spremembi načina, kako varujemo, promoviramo in uživamo evropsko kulturno dediščino.

V Sloveniji bo, kot omenjeno, kmalu sprejeta strategija, na ministrstvu za kulturo pa si tudi vseskozi prizadevajo za sprejetje t. i. zakona o kulturnem evru, ki bi dediščini zagotovil dodatna sredstva.