misliV Mali galeriji CD fotografske podobe Ljubljanice Bojana Velikonje
Ljubljana, 16. januarja - V Mali galeriji Cankarjevega doma (CD) bodo drevi odprli razstavo Bojana Velikonje. Izbor 30 fotografij, ki jih je izbral znani ljubljanski fotoreporter, se osredotoča na motiv reke Ljubljanice v njenem dvojnem pojavljanju - kot vodnega toka v naravnem okolju in kot neločljivega sestavnega elementa mesta, ki živi ob njem in z njim.
Ljubljana.
Reka Ljubljanica.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Kot je ob razstavi zapisal likovni kritik Brane Kovič, je to tudi za fotografa pravzaprav dvojni izziv, iskanje ustreznega razmerja med krajinskim izsekom in značilnostmi urbanega utripa, ki ga določajo ljudje že s svojo prisotnostjo in zlasti s svojimi dejavnostmi.
Vsakokrat, ko uzremo podobo vode, v njej ne prepoznamo le naravnega dejstva, temveč tudi številne simbolne pomene in asociacije, s katerimi sta ta fenomen povezala kulturna zgodovina na eni in človeška domišljija na drugi strani. Imaginarij vode je tesno povezan s prispodobo življenja, a tudi čistosti, očiščevanja, prav tako pa z minevanjem, z izmuzljivostjo spominjanja.
Skozi fotografski objektiv Velikonje pa je Ljubljanica še nekaj več, je svojevrstno zrcalo, v katero se lovi in od katerega se odbija svetloba, zaradi katere nastajajo na njeni površini podobe, drugačne od tistih, ki bi jih sicer zaznali zgolj z opazovanjem stvari na reki in ob njej. Velikonja je v izbranem motivnem okviru znal rahločutno prisluhniti dialogu med spreminjajočimi se intenzitetami sončne svetlobe ter bolj ali manj statičnimi entitetami, ki so bile med fotografiranjem vidne.
Iz tega preprostega dejstva izhaja vsa nadgradnja, ki jo neka konkretna reka v svojem toku prej in potem, ko priteče do nekega konkretnega mesta, prinaša s seboj ter tako sebi kot mestu zagotavlja prepoznavnost. Fotografova občutljivost skrajno osebno poustvarja to identiteto in narekuje načine njenega branja z osredotočanjem na fragmente, ki postavljeni drug ob drugega sestavijo mozaik prepletov časa in prostora.
Fotografovo iskanje in fiksiranje pogledov na Ljubljanico je posledica očaranosti z reko, ki je iz naključnega srečanja pri opravljanju reporterske naloge postala samostojna tema, predmet spoznavanja, ki ga usmerja k spoznavanju ljudi in samega sebe. Avtor ta vidik izpostavi zlasti po prehodu reke v urbani kontekst, v dialogih z arhitekturo in njenimi detajli ter z znanimi in anonimnimi liki, ki se gibljejo v evidentiranih prostorskih danostih, je še zapisal Kovič.
Velikonja se je rodil leta 1967 v Sarajevu. Fotografsko pot je začel kot laborant pri podjetju Foto Kolar, pozneje v profesionalnem fotolaboratoriju Vista. Ob tem delu in v stiku z znanimi slovenskimi fotografi je začel tudi sam fotografirati. Pri časniku Dnevnik je zaposlen od leta 1995, trenutno opravlja naloge koordinatorja fotooddelka. Fotografiral je za časopisa Slovenec in Republika, objavljal pa tudi v Mladini, Jani, v tujini pa v časopisih Le Monde in Le Temps ter National Geographic. Sodeloval je z agencijama Reuters in AP. Prejel je več domačih in tujih nagrad.
Razstava v Mali galeriji CD bo na ogled do 10. marca.