Islandska Bojevnica od danes v kinih art mreže

Režiser Erlingsson je nase opozoril že z ekscentričnim celovečernim prvencem Zgodbe o konjih in ljudeh iz leta 2013. Kot je v sredo povedal režiser, so film, kljub velikemu uspehu, številni kategorizirali kot "after party film", malce nor in brez linearne strukture. Odločil se je, da bo posnel film o reševanju sveta, ki je, kot je Erlingsson dodal v svojem prepoznavnem šaljivem tonu, hollywoodska mantra.

V nasprotju z visoko proračunskimi hollywoodskimi produkcijami se je sam odločil, da bo njegova heroina glasbenica in zborovodkinja ter skrivna okoljevarstvena aktivistka, ki se bori proti težki industriji na Islandiji. Vlogo je zaupal Halldori Geirhardsdottir, veliki islandski zvezdi, ki zanj ni igralka ampak nekakšna igralska žival, ki je lahko vse, moški ali ženska, klovn ali Don Kihot, celo Vladimir v Čakajoč Godota.

Igralka je z nastopom aktivistke, ki vse sabotaže izvaja na lastno pest, in bodoče mame, ki gre posvojit deklico v Ukrajino, prepričala številne žirije festivalov, tudi v Cannesu, film pa je med drugim prejel nagrado lux Evropskega parlamenta in nenazadnje zmagal na zadnjem Liffu.

Pomembno vlogo v filmu ima glasba, v kadrih se nenehno pojavljata instrumentalni band in ukrajinski vokalni sestav, ki v nadrealni maniri igrata vlogo nekakšnega zbora, kot je poznan iz antičnih tragedij. Erlingsson ni želel, da bi bila glasba v filmu, kot je to sicer zelo pogosto, manipulativna in plakativna, ampak nekakšen povezovalni element.

Erlingsson se še zdaj ne more prav dobro odločiti, kako bi žanrsko opredelil Bojevnico oziroma kot je plastično ponazoril, "ko delaš otroka, se tudi ne ukvarjaš s tem, katerega spola bo." Na koncu se zdi, da je Bojevnica zmes med akcijskim filmom, komedijo, pravljico in dramo. Erlingsson si je želel, da bi bila opazna okoljevarstvena razsežnost in sporočilo, da se lahko in mora posameznik zoperstaviti korporacijam, ki daleč pred ohranitvijo narave vidijo dobiček.

Podnebne spremembe so po njegovem mnenju izjemna priložnost za spremembo mišljenja, za nove politike, ki ne bi obljubljali več, temveč manj. Potrebovali bi politike, ki bi promovirali manj materialne produkcije in miselnost, da se da predmete tudi popraviti. V ospredju bi morala biti duhovna produkcija. Vsekakor pa, kot je prepričan režiser, se velja upreti - "če že pademo, pademo vsaj v boju".

Lanskega decembra je padla tudi odločitev, da bo Bojevnica doživela ameriški remake. Režijo in glavno vlogo bo prevzela Jodie Foster, ki je po Erlingssonovem mnenju odlična izbira. Predvsem pa meni, da če kdo, bi morali takšen film videti prav Američani.