Jaša predstavlja šesto prostorsko in performativno intervencijo

"V bistvu kompozicija(-e) ostaja enaka: efemerna in gestikulativna oblika odpornosti, ki se vsakič odziva na drugačen kontekst - oblikuje se kot odziv na občutljivo in grozljivo politično atmosfero. Jedro kompozicije je arhitektura odpornosti, ki udejanja akcije preko prisotnosti in jezika. Akcije in intervencije se širijo skozi ves performans, odzivajo se na lokalno in začasno. Preprostost se napaja z nujnostjo 'zdaj' kot posledice v času in prostoru, odzvati se moramo hitro, reagirati na to, kar se dogaja okrog nas, nemudoma in nujno," je zapisano na spletni strani galerije.

Jaša (Mrevlje-Pollak, 1978) sodi med najplodnejše in najvplivnejše sodobne slovenske vizualne umetnike. Kot je zapisal ob napovedi zvočnega performansa, ki je nastal v sodelovanju z Janezom Vidrihom, dlje kot dela, bolj mu je jasno, da njegovo delo izhaja iz nujnosti in ne toliko iz popolne svobode izbiranja. Zavestno si je omejil prostor, da bi podrobneje preveril vse njegove dejanske možnosti in predvsem potenciale.

Januarja 2017 je "sredi paralelnih razvojnih niti večjih projektov začutil nujo po popolni izpraznitvi in omejitvi". Vzpostavil je pravila, ki jim v sklopu projekta Compositions zdaj sledi že dve leti. Tem pravilom pravi "suitcase art", kar pomeni, da z njim lahko odide in prispe na lokacijo zgolj s tem, kar uspe spraviti v svoj manjši potovalni kovček. Tak princip pa je po njegovih besedah v popolnem kontrastu z njegovo siceršnjo potrebo po popolnem prevpraševanju in posledično redefiniranju fizičnega in kontekstualnega prostora.