misliPred 170 leti se je rodil August Strindberg
Stockholm, 22. januarja - Danes mineva 170 let od rojstva priznanega švedskega dramatika in pisatelja Augusta Strindberga. Veljal je za glavnega predstavnika švedskega naturalizma, v dramskih delih pa za predhodnika ekspresionizma in nadrealizma. Med njegova najbolj znana dela sodijo drame Oče, Gospodična Julija, Upniki in V Damask.
Ljubljana.
Pisanje, literatura, pero, pisalo.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
August Strindberg se je rodil 22. januarja 1849 v Stockholmu v meščanski družini. Nekonvencionalna zakonska zveza staršev ga je zaznamovala za vse življenje, saj je bil njegov oče trgovec plemenitega rodu, ki se je poročil z deklo. Zakon je bil tedaj sklenjen zoper volje celotne družine Strindbergovega očeta, zato je August že kot otrok občutil razpetost med socialnimi nasprotji in neenakostmi tistega časa. Oče je tik pred njegovim rojstvom bankrotiral, po smrti matere leta 1862 pa se je znova poročil z žensko, s katero se Strindberg ni nikoli dobro razumel.
Avtor je študiral v Uppsali in se preizkusil v številnih poklicih, denimo kot učitelj, igralec in časnikar. Potem ko so ga v gledališču zavrnili in po ponesrečenem samomoru je zgolj v štirih dneh napisal prvo dramo, dvodejanko Darilo za god, ki velja za izgubljeno.
Po letu 1870 se je posvetil zgolj književnemu delu. Med letoma 1894 in 1896 je doživljal hudo svetovnonazorsko in duševno krizo, imenovano "inferno", po kateri se je odpovedal ateizmu oziroma pozitivizmu in se približal misticizmu, krščanstvu, teozofiji in okultizmu. Leta 1907 je ustanovil gledališče v rodnem Stockholmu, kjer je pet let kasneje, 14. maja, umrl.
Poleg pripovednih del v prozi, novel in romanov obsega Strindbergovo delo predvsem drame. V prvem obdobju pisanja, ki sega do krize "inferno", je pod vplivom naturalizma prikazoval ljudi, ujete v determinizem bioloških, socialnih in psiholoških zakonov. Pomemben del Strindbergovega naturalizma je prepričanje v sovraštvo in boj, ki vlada med socialnimi plastmi, pa tudi med posamezniki in spoloma. Po krizi "inferno" se je Strindbergova dramatika preusmerila k simbolizmu in s posameznimi elementi celo pripravila pot ekspresionizmu, piše v Albumu svetovnih književnikov.
Med Strindbergovimi najpogosteje uprizorjenimi besedili je enodejanka Gospodična Julija. Poleg že navedenih pa so znana tudi njegove drame Advent, Velika noč, Mrtvaški ples, Nevesta s krono, Sanjska igra in Sonata strahov ter dela Sin služkinje, Bedakova izpoved in Inferno.