Prenova Ruardove graščine na Jesenicah zaradi novih odkritij stoji

Upravljavec skoraj 500 let stare Bucellini - Ruardove graščine v nekdanjem fužinarskem naselju na Stari Savi je Gornjesavski muzej Jesenice, v objektu pa je bila poleg uprave muzeja neprekinjeno več kot 60 let postavljena stalna muzejska železarskega zbirka. O prenovi dotrajane graščine so na jeseniški občini razmišljali vrsto let, lansko poletje pa so se je vendarle lotili.

Kot je pojasnila direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič, so ob začetku več kot dva milijona evrov vredne prenove graščino očistili vsega materiala, ki je bil hranjen v njej. Poleg tega so odstranili različne nanose na stropovih, podih in stenah ter odkrili stare poslikave, pa tudi težave glede statike objekta.

"Ko je bila graščina prazna in očiščena, se je šele pokazalo, v kakšnem stanju dejansko je. Ugotovljeno je bilo, da po projektu predvidena dela ne bodo enaka, saj se bodo morala spremeniti že zaradi same statične konstrukcije," je povedala in pojasnila, da je bila graščina v preteklosti predelana v stanovanja, pri čemer so bili opravljeni nestrokovni posegi in so bili nekateri tramovi ter vezi porezani.

Spremembam v načrtu, ki jih bodo narekovali konservatorji, restavratorji, investitor in projektanti, se bomo v Gornjesavskem muzeju prilagodili, je povedala Irena Lačen Benedičič. Kot primer je navedla, da je v obstoječi projektni dokumentaciji toplotna postaja predvidena v sobi, v kateri so sedaj odkrili krasne freske. To bo verjetno pomenilo, da v tej sobi ne bo toplotne postaje.

Jeseniški župan Blaž Račič je pojasnil, da gradbena dela sedaj stojijo, ker morajo restavratorji pregledati poslikave in se odločiti, katere izmed njih bodo prezentirali, od česar so odvisni ostali posegi. Hkrati bo potrebno pripraviti nov projekt kar se tiče ostrešja, ki je v precej slabšem stanju, kot so mislili.

"Interes občine je, da ostanemo znotraj obstoječih finančnih okvirov," je izpostavil Račič in dodal, da si želijo, da bi ostali tudi znotraj obstoječega gradbenega dovoljenja, saj če bi se potrebna dela toliko spremenila, da bi bilo potrebno novo dovoljenje, bi to za seboj potegnilo celotno proceduro in vprašanje je, če bi lahko prenovo zaključili v začetku leta 2020, kot je načrtovano.

Račič si želi tudi, da bi lahko del prenove sofinancirali iz državnih sredstev, vendar je zaenkrat investicijo podprlo le ministrstvo za infrastrukturo s 150.000 evri za energetsko sanacijo. Težava je, da se na načrtovani razpis ministrstva za kulturo ne bo več mogoče prijaviti, saj projekt že teče. Kljub vsemu pa bodo po Račičevih besedah še naprej poskušali, da bi jim država stopila kakšen korak naproti.

Vse je pripravljeno tudi za to, da bi celotno območje Stare Save zaščitili kot kulturni oziroma kot tehnični spomenik državnega pomena. To bi omogočilo občini, da bi se prijavila na razpis za prenovo objektov državnega pomena. Glavnina objektov na Stari Savi je sicer že prenovljena, poleg Ruardove graščine pa prenovo in novo vsebino čaka še cerkev, katere posebnost je, da je v občinski lasti.