V Plečnikovi hiši razstava Plečnikov NUK

Na razstavi, ki so jo pripravili ob 75-letnici tragičnega dogodka 29. januarja leta 1944, bo prikazanega kar nekaj doslej še ne videnega arhivskega gradiva iz arhiva Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in Plečnikove zbirke.

Javnost bo imela prvič priložnost videti nedavno odkrite fotografije slovesnosti ob začetku gradnje NUK oktobra 1936 ter fotografije NUK, ki so nastale takoj po padcu letala in ki pričajo, kako zelo je bilo poškodovano knjižnično gradivo. Na ogled bodo tudi originalni Plečnikovi načrti iz Plečnikove zbirke, videti bo mogoče nekaj od požara ožganih in rešenih knjig ter dva ohranjena kosa nemškega poštnega letala; enega hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, drugega pa v NUK, so sporočili iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki upravljajo s Plečnikovo hišo.

Kot je povedala kustosinja Ana Porok iz Plečnikove hiše, ki je sodelovala pri pripravi razstave, je Plečnikov NUK celostna umetnina in tako je mojster z oblikovanjem vseh detajlov sodeloval tudi pri prenovi čitalnice po nesreči. Želel je zgraditi ikonično mestno palačo s simbolnim nagovorom, ki pa bi lahko služila tudi kakšnemu drugemu namenu, ne le knjižnici.

Avtor razstave Žiga Cerkvenik iz NUK pa je izpostavil, da Plečnikova palača na Turjaški ni samo osrednja slovenska knjižnica, ampak predvsem spomenik dolgoletnim prizadevanjem za demokratizacijo znanja ter opomnik o osrednji vlogi učenja za razvoj posameznika ali skupnosti. "Kot pravo svetišče nas hkrati miri in navdihuje, navdaja z občutki ponižnosti pred veličastno zgradbo vednosti in hkrati ponosa, da smo lahko njen del," je zapisal.

Plečnik je svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, objavil že leta 1930, 5. oktobra leta 1936 pa se je s prvo lopato bana Marka Natlačna gradnja Univerzitetne biblioteke, današnjega NUK, na zemljišču nekdanjega knežjega dvorca na Turjaškem trgu končno začela.

Druga svetovna vojna je aprila leta 1941 zajela slovenske kraje in ogrozila tudi skoraj končani projekt Univerzitetne knjižnice. Vodstvu univerze je nazadnje uspelo doseči, da poslopje ni bilo zaseženo, četudi so v delu stavbe že bivali vojaki. Od jeseni 1941 je knjižnica zasilno delovala na novi lokaciji. "Vse je bilo sedaj rešeno: velikanska hiša, knjige z zgodovino in vlogo, ki so jo odigrale, zares prostorna hiša, ki je ni še nihče poznal, in kakih petnajst ljudi, med njimi kar precej pripravljenih na vse," se prihoda v novo stavbo spominja knjižničar Cene Kranjc.

Januarja 1944 pa je na NUK po okvari strmoglavilo nemško poštno letalo. Zgorelo je več kot 50.000 enot gradiva, pa tudi velik del katalogov. Ker so čitalnico le pet dni prej zaradi pomanjkanja kurjave zaprli za javnost, je nesreča poleg posadke letala terjala le eno žrtev. Do jeseni je bila stavba za silo urejena, z izjemo velike čitalnice, ki so jo na slavnostnem dogodku za javnost odprli 8. februarja 1947.

Razstavo, ki bo na ogled do 5. maja, bo spremljala vrsta dogodkov - od vodstev po razstavi z avtorjem in nočnega ogleda knjižnice do pogovora o življenju v knjižnici in mestu med 2. svetovno vojno.