Razstava Lepota lažnega sijaja razkriva ponaredke umetnin

Kot so zapisali na fakulteti, ponaredki dosegajo tudi izjemno visoke, lahko celo milijonske vrednosti. Na razstavi je vidno, da so lahko izjemno kakovostni, spet drugi pa so lahko zelo slabi, a so bili ne glede na to vseeno prodani za visoko ceno.

Na ogled ponaredki priznanih hrvaških in nekaj tujih umetnikov

Razstava, ki je postavljena v prostorih Fakultete za varnostne vede na Kotnikovi ulici v Ljubljani, združuje okoli 40 ponaredkov del priznanih hrvaških in tujih avtorjev. Videti je mogoče ponaredke umetnin hrvaških avtorjev Eda Murtića, Zlatka Price, Ljuba Ivančića, Mersada Berberja, Dimitrija Popovića, Đura Pulitike, Vaska Lipovca, Miljenka Stančića, Vladimirja Kirina, Borisa Bućana, Ivana Rabuzina, Ferda Kovačevića, Dragice Cvek Jordan in Slave Raškaj. Tu so tudi skulpture Dušana Đamonje in Vojina Bakića ter ponaredki del tujih umetnikov Salvadorja Dalija, Amedea Modiglianija, Pierra Augusta Renoirja in Pabla Piccassa.

Ponaredki so del Kriminalistične zbirke muzeja hrvaške policije, v kateri je 455 predmetov, od tega kar 72 ponaredkov umetnin. Kot je za STA zapisala vodja muzeja Helena Biočić, so jih začeli sistematično zbirati leta 2009, ko so se preko uprave kriminalistične policije s sodišči dogovorili, da se po pravnomočnosti sodnih postopkov ponaredki več ne uničijo, temveč se jih preda muzeju. Muzej policije ima v svojem depoju največ ponaredkov del Murtića, Berberja, Price, Ivančića in Lipovca, je dodala.

V Sloveniji pa, kot je za STA zapisal Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede, največkrat zasledijo ponaredke slik Zorana Mušiča in slovenskih impresionistov. Pri ponaredkih tujih avtorjev je po njegovih besedah paleta zelo široka, gre pa predvsem za znane slikarje.

Razstava Lepota lažnega sijaja je bila prvič na ogled leta 2016 na hrvaškem notranjem ministrstvu v Zagrebu. Po besedah Helene Biočić želijo z njo opozoriti na živahen črni trg, na katerem so dobronamerni, a naivni in nepoučeni kupci pogosto žrtev prevarantov, ki jih žene želja po zaslužku. Razstava ima tudi izobraževalni namen, saj želi bodočim kupcem umetnin predstaviti sodobne metode odkrivanja ponaredkov ter na kaj morajo biti pozorni ob nakupu.

Postavitev je po njenih besedah vzbudila veliko zanimanja tako širše kot strokovne javnosti, od umetnostnih zgodovinarjev, akademskih slikarjev in likovnih kritikov pa do kustosov galerij in muzejev. V letih 2017 in 2018 je bila na ogled v še nekaterih hrvaških mestih, postavitev v Ljubljani je njena 11 postaja izven Hrvaške.

Včasih se ponaredki ponovno pojavijo na trgu

Ponaredke je po besedah Helene Biočić včasih mogoče odkriti s prostim očesom, zelo dobre pa lahko prepoznajo samo avtorji oziroma jih je mogoče odkriti s strokovnimi metodami. Te na Hrvaškem izvajajo restavratorski zavodi ter center za forenzične preiskave Ivan Vučetić na ministrstvu za notranje zadeve.

V Sloveniji po Dobovškovih besedah do obravnave na ministrstvu za notranje zadeve največkrat pride na podlagi prijave strokovnjakov, ki umetniška dela opazijo v galeriji ali na dražbi ter zadevo prijavijo policiji. Policija dela zaseže ter Narodno galerijo ali restavratorski center zaprosi za mnenje o avtentičnosti. Posebne institucije, ki bi se ukvarjala z odkrivanjem ponaredkov, v Sloveniji ni.

Dobovšek je opozoril, da posebno težavo predstavlja ilegalni trg, kjer ni prijav. Odkrivanje ponaredkov po njegovih besedah zahteva timsko delo več strokovnjakov, od zgodovinarjev in poznavalcev slikarjev ter njihovih slogov do kriminalističnih forenzikov.

O usodi zaseženih ponaredkov nato odloči sodišče. Po Dobovškovih besedah je možnosti več: lahko gredo v uničenje, lahko se jih nameni za izobraževalne, znanstvene ali raziskovalne namene, lahko pa se jih tudi vrne osebi, ki so ji bili zaseženi. Zgodi se tudi, da so se takšne umetnine ponovno pojavile na trgu.

Ponarejanje umetniških del je kaznivo dejanje

V Sloveniji se ponarejanje umetnin obravnava kot kaznivo dejanje goljufije, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora. Kot je še pojasnil Dobovšek, je zagrožena kazen lahko tudi višja, do osem oziroma deset let zapora, če gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja v smislu velike premoženjske škode ali da gre za hudodelsko združbo.

Dodal je, da je problematika ponarejanja, kot tudi kraje in uničenja umetnin, večplastna in povezana z vpletanjem organiziranih kriminalnih združb, pranjem denarja in korupcijo. Umetnine je namreč zelo lahko prenašati preko mej, jih skrivati ali uporabiti za podkupovanje.