misliPo več kot 70 letih objavljeno opravičilo Orwellu
London, 9. februarja - British Council je posthumno objavil opravičilo, ki so ga leta 1946 posredovali angleškemu pisatelju Georgeu Orwellu, ko so zavrnili objavo njegovega eseja In defence of English cooking (V bran angleški kuhinji). Vzrok zavrnitve je bil, da so dvomili o primernosti eseja za bralce iz drugih koncev Evrope, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Ljubljana.
Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, British Council.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
British Council, organizacija, ki skrbi za promocijo britanskega jezika in kulture po svetu, je objavil blog, naslovljen Z opravičilom gospodu Orwellu. Kot je v njem zapisal analitik Alasdair Donaldson, se je British Council v tedanjem povojnem obdobju želel izogniti objavi prispevka o hrani, sploh v luči hude lakote leta 1945.
V svojem eseju je Orwell ugotovil, da je značilna britanska hrana preprosta, precej težka, morebiti celo nekoliko barbarska, osredotočena pa je na rabo lokalnih pridelkov, s poudarkom na sladkorju in živalski maščobi. V eseje je avtor vključil tudi recepte za pripravo yorkshirskega pudinga, pomarančne marmelade ter slivove torte.
Tedanji urednik pri British Councilu je Orwellu maja 1946 sporočil, da ima glede besedila eno ali dve manjši pripombi, sicer pa ga ocenjuje kot izvrstnega. Ob tem pa ga je prosil za razumevanje, saj da bi bila objava besedila v povojnem obdobju neprimerna za nebritanske bralce. Donaldson je ob tem ugotovil, da je bila krajša različica eseja že leta 1945 objavljena v časniku London Evening Standard.
George Orwell se je leta 1903 rodil v kraju Motihari v Indiji, kjer bil njegov oče v vojaški službi. Šolal se je na kolidžu Eton. Med letoma 1922 in 1928 je bil v policijski službi v Mjanmaru, do leta 1936 je živel nemirno življenje v Londonu in Parizu. Kasneje je delal kot novinar pri BBC, od leta 1943 kot literarni urednik pri časopisu Tribune, nato kot sodelavec političnega in literarnega tednika New Statesman.
V svojih delih je ostro kritiziral socialno bedo in rasno razlikovanje ter v satirično-vizionarskem slogu opozarjal na avtoritarne tendence v družbi. Med njegovimi ključnimi deli sta romana Živalska farma in 1984 ter esej Poklon Kataloniji.