Pri Celjski Mohorjevi družbi tri knjige za mlajše bralce

Nejka Selišnik je v avtorski slikanici Erazem Predjamski opisala in upodobila zgodbo o Erazmu Predjamskem, ki temelji na legendi, pri čemer se je naslanjala na zgodovinsko povest Franca Malavašiča Erazem iz jame (1845). Kot je povedala, je kot Postojnčanka v Predjamskem gradu in na vodenjih po njem pogrešala več besed o tem odločnem in ponosnem možu, zato se je odločila, da mu posveti svojo knjigo.

Po besedah urednice knjige Mateje Kvartič Dolinšek Erazem Predjamski velja za najslavnejšega lastnika Predjamskega gradu, ki je kot največji jamski grad na svetu vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Zgodbo o najznamenitejšem slovenskem vitezu je predstavil že Janez Vajkard Valvasor. Nekateri Erazma Predjamskega poveličujejo kot plemenitega viteza, ki se je uprl cesarjevi samovolji, spet drugi pa ga opisujejo kot razbojnika in roparskega viteza. Po eni od teorij naj bi njegovo junaštvo ne bilo po godu Habsburžanom, zato so razširili podobo o roparskem vitezu in njegovi neslavni smrti na stranišču.

Kjer se gora dotika lune prinaša pustolovsko zgodbo o epskem potovanju in mogočnih fantazijskih likih, ki izvira iz kitajskih pripovedi, mitov in podob ter se prepleta z avtoričino domišljijo. Za prevod dela Grace Lin je poskrbela dijakinja Škofijske klasične gimnazije Nika Knez pod mentorstvom profesorice slovenščine in pisateljice Mateje Gomboc. Po mentoričinih besedah je prevod briljanten, zato se je odločila, da ga predlaga založbi v objavo.

"Knjiga je dobra, prijetna in napeta ter predvsem prinaša zelo bogato sporočilo," je povedala Mateja Gomboc, mlado prevajalko pa je nagovorila zasanjanost in čarobnost dela. Kot je dodala, so ji največ preglavic predstavljala kitajska imena za jedi, ki jih ne poznamo.

Velika knjiga Supermoči je četrta slikanica večkrat nagrajene ilustratorke Rocio Bonilla, ki je izšla v prevodu pri Celjski Mohorjevi družbi. Pričujoča slikanica je tako kot knjiga Saj to ni džungla plod sodelovanja s pisateljico in psihologinjo Susano Issern. Kot zanimivost je urednica Tadeja Petrovčič Jerina omenila, da so vse tri ustvarjalke knjige - poleg omenjenih še prevajalka Veronika Rot - matere treh otrok.

Veronika Rot je poudarila, da je prevajanje za otroke zahtevno, saj moraš biti pozoren na vsako besedo, njen zven in ton, predvsem pa moraš pisati tako, da bodo lahko brali otroci sami in obenem s knjigo odpirali pot svoji domišljiji. Pričujoča slikanica ji je všeč, ker prinaša nabor otroških portretov s pozitivnimi lastnostmi in sposobnostmi, ki jih zaznamuje radovednost, igrivost in nagajivost.