misliV Galeriji Fotografija rože Tanje Lažetić
Ljubljana, 12. februarja - V Galeriji Fotografija bodo drevi odprli razstavo Tanje Lažetić. Umetnica v projektu 5 rož 8 fotografij preigrava vprašanja trajnosti, umrljivosti in družbenih pričakovanj. V svojih rožah zrcali odnos med mladostjo, vizualno perfekcijo in umetnim. Odpira vprašanja, kot sta: bi morale biti rože privlačne, popolne, umetne; bi takšne morale biti me?
Ljubljana.
Galerija Fotografija.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Kot je ob razstavi zapisala Hana Čeferin, v umetnostni zgodovini skorajda ne poznamo motiva, ki bi bil tolikokrat in na toliko načinov upodobljen, interpretiran in diskutiran, kot cvetje. Zaradi svoje zgodovinske vloge v umetnosti so rože tako močen semiotični znak, upodobitev cvetja pa je tako nasičena s kulturnozgodovinskimi pomeni, da se ob pogledu na njihovo podobo nevtralnost popolnoma izmakne in naša percepcija upodobljenega je hote ali nehote prežeta z asociativnimi pomeni. Tega se umetnica Tanja Lažetić dobro zaveda, zato v svojo serijo fotografij 5 rož 8 fotografij vpelje sodobne problematike, preigrava pretekle konotacije cvetja in jih umešča v čas sodobnosti.
Eden od aspektov rož, ki umetnike navdihuje skozi stoletja, je njihova zmožnost neposrednega simboličnega prikaza cikla človeškega življenja - poosebljajo lepoto mladosti v polnem cvetu, venenje srednjih let in, končno, neizbežnost smrti. Rezano cvetje kot znanilec ničevosti in minljivosti življenja se najbolj izrazito pojavi v slikarstvu 17. stoletja, ki rože povezuje z motivom vanitas - simbolična upodobitev kratkosti življenja in minljivosti, memento mori, ki nas opozarja na neizbežni konec.
A zahodna družba je danes po svoji percepciji duhovnega in stvarnega sveta popolnoma drugačna od baročnega katolicizma 17. stoletja, dejstvo, ki ga Tanja Lažetić v svojem delu jasno izpostavi. Motiv vanitas v opisanem pomenu besede sicer ostaja prisoten v sodobni umetnosti, vendar iskanje lepote v minljivosti in smrti ter svojevrstna poetika trohnečih cvetov umetnice ne prepričata. Rože predstavi ravno nasprotno, kot sijoče, skoraj plastične objekte, katerih propad še zdaleč ni na obzorju. V nasprotju z baročno percepcijo iztekanja življenja so rože Tanje Lažetić odraz družbe, ki se s smrtjo in minljivostjo ne želi, morda celo ne more spoprijemati.
Popolnost in lepota, ki sta pričakovani od rezanega cvetja, pa jasno aludirata na širšo motnjo družbe, ki tovrstne kvalitete zahteva od ljudi - in najbolj očitno od žensk, je še zapisala Hana Čeferin.
Tanja Lazetić je študirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in leta 1995 zmagala na mednarodnem oblikovalskem tekmovanju Trieste Contemporanea. Zatem je delovala v več umetniških rezidencah po svetu. Svoje delo je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstava doma in po svetu.
Razstava v Galeriji Fotografija bo na ogled do 23. marca.