V sklopu Ustvarjalne izmenjave v MAO o tudi prihodnosti poklica arhitekta

Na pogovoru, ki ga vodi Mika Savela, glavni urednik revije Finnish Architectural Review, ki je tudi sam alumen platforme Future Architecture, sodelujejo soustanovitelj in vodja arhitekturnega biroja 51N4E Freek Persyn, soustanovitelj in partner v arhitekturnem biroju Aleph Zero Gustavo Utrabo, soustanoviteljica in partnerica v biroju OFIS Arhitekti Špela Videčnik ter arhitektka, urednica in avtorica knjige The Other Architect, ki je tudi glavna kustosinja Kanadskega centra za arhitekturo (CCA), Giovanna Borasi.

Kot je za STA povedal Čelik, gre za biroje, ki so danes uveljavljeni, se je pa kljub temu v njih obdržala "strast do odkrivanja novih polj in raziskovanja". In razprava je posvečena prav temu, kje je meja, med vzhajajočimi in uveljavljenimi ter kako skozi vso svojo prakso ohraniti željo po raziskovanju in preseganju omejitev poklica arhitekta.

Slednji se je po Čelikovih besedah v zadnjih desetletjih precej diskreditiral s tem, da je "postal poklic, ki je deloval za vplivne in bogate, da je previdno čakal na nova naročila in znal samoiniciativno poiskati ključna vprašanja za prihodnost sveta in poklica samega". Zato je ob zagotavljanju mobilnosti in vidnosti mladim talentom s področja arhitekture cilj platforme Future Architecture tudi spremeniti temelje arhitekture v Evropi in odpreti ključna vprašanja za prihodnost poklica arhitekta. "Če v program vključujemo mlade talente, vključujemo prihodnjo generacijo arhitektov, ki bo gradila arhitekturo prihodnosti in ki lahko tudi spremeni poklic v prihodnosti," je dodal.

Izzivov za prihodnost je na področju arhitekture veliko, najpomembnejši pa je po Čelikovih besedah, kako "pripeljati arhitekturo nazaj k mizi, kjer je govora o prihodnosti sveta in doseči, da bo poklic arhitekta zopet relevanten poklic, ki bo lahko razpravljal o prihodnosti sveta". "Verjamemo, da to lahko storijo prav mladi," je poudaril.

V petek pa se bo v MAO predstavilo 25 obetavnih arhitektov, krajinskih arhitektov, kritikov, piscev in kustosov, ki so se s svojimi idejami odzvali na poziv za ideje Future Architecture.

Kot je povedal Čelik, je mogoče letošnje projekte strniti v pet skupin. Prva govori o tem, kako je mogoče graditi arhitekturo skozi grajenje zavesti o pomembnih ali polemičnih projektih ali o problematičnih vprašanjih. Druga apelira na to, da je grajeni prostor treba razumeti kot bogastvo in dediščino, kot nekaj, kar je potrebno nadgrajevati in dograjevati, ne pa rušiti in neprestano postavljati na novo.

Tretja raziskuje, kako bodo nove tehnologije vplivale na prihodnost arhitekture. Četrta skupina deluje na področju urbane solidarnosti in vpeljuje participatorne modele odločanja. Peta pa se ukvarja z vzpostavljanjem novih ekologij oziroma vprašanjem, kakšen bi moral biti odnos človeštva do narave v prihodnosti.

Med 25 projekti, ki se predstavljajo, je tudi slovenska revija o arhitekturi, kulturi in zanimivih osebnostih Outsider. Ideja za revijo, ki izhaja od leta 2015, se je porodila glavni urednici Nini Granda in kreativnemu direktorju Matevžu Grandi. Ime revije pa po besedah članice uredniškega odbora Ajde Bračič izhaja po eni strani iz tega, da se revija na arhitekturo trudi gledati tudi iz drugih zornih kotov in ne le s stališča stroke, poleg tega revija ni podprta z javnimi sredstvi.

Poleg izdajanja revije se ukvarjajo še z vrsto projektov, med drugim organizirajo literarne in arhitekturne natečaje ter se z institucijami povezujejo v skupnih projektih, kot denimo ob festivalu Indigo za tematski časopis z Muzejem in galerijami mesta Ljubljana.