Direktorica EPK Reka 2020 Emina Višnić za STA: Naše prednostne naloge so tisto, s čimer se ni mogoče fotografirati

Emina Višnić je kot izvršna direktorica prevzela vodenje projekta Reka 2020 januarja 2017. Pred tem je bila ravnateljica zagrebškega centra za neodvisno kulturo in mlade Pogon. Bila je tudi v svetu za inovativne umetniške in kulturne prakse pri hrvaškem ministrstvu za kulturo ter umetniška svetovalka pri hrvaškem avdiovizualnem centru (Havc). Diplomirala je iz hrvaškega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti na zagrebški Filozofski fakulteti, na kateri je študirala še teatrologijo. Izobraževala se je tudi v ZDA.

Preden ste prevzeli vodenje podjetja Reka 2020, ki sta ga ustanovila mesto Reka in Primorsko-goranska županija, ste izkušnje nabirali v več kulturnih ustanovah in pri številnih projektih. Je po vaši oceni Reka 2020 največji projekt v zgodovini hrvaške kulture?

Absolutno gre za največji kulturni projekt doslej. Težko da bomo imeli še kdaj takšno priložnost. Ne glede na moje dosedanje izkušnje ali izkušnje drugih nimamo takšnih izkušenj, ki bi jih kar tako uveljavili na primeru Reka 2020. Kombiniramo in se sproti učimo. Zelo težko bi posnemali dosedanje EPK, saj je vsako mesto posebno, najslabše pa bi bilo, če bi delali šablonsko. Projekt je zelo zahtevan, a tudi hvaležen. Poleg upravljanja in vodenja projekta gradimo mrežo partnerstev v sodelovanju z lokalno samoupravo, združenji in državljani, ker je pomembno, da bi projekt razširili na celotno skupnost. Usklajevanje teh procesov je največji izziv, a tudi največja vrednost projekta.

Ali ste se deloma vseeno zgledovali po izkušnjah prejšnjih EPK?

Seveda, v določenih segmentih. Opazovali smo različne modele: kako so se pripravljali, kdaj so objavili programe, na kakšne način so sodelovali z drugimi in kako so izvajali turistično promocije EPK. A ko gre za ustvarjanje programa, je treba biti izviren in izhajati iz lokalne skupnosti. Da nisi kot "space shuttle", ki nenadoma pristane v mestu, temveč obstoječe nadaljevati in dvigniti na višjo raven.
jemo iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Italije, kar ne pomeni, da ne bo tudi obiskovalcev z drugih koncev sveta. Računamo tudi na številne goste s Hrvaške.

Koliko svobode ste imeli pri izbiri sodelavcev?

Imam absolutno svobodo, tudi v skladu s predpisi EPK, ki narekujejo, da ne sme priti do političnih vplivov. Lahko rečem, da se vodstvo mesta, ki je tudi naš ustanovitelj, ne vpleta niti v izbiro sodelavcev niti v program. Vse je potekalo preko javnih razpisov in izbirali smo najboljše. Tudi država se ni vpletala. Hrvaška bo prva članica EU, ki bo v istem letu predsedovala EU in imela EPK.

Koliko sodelavcev je angažiranih pri projektu?

Podjetje Reka 2020 šteje skoraj 50 ljudi. Veliko je mladih, nekaj nas je bolj izkušanih. Večinoma smo ženske, imamo tudi sodelavce iz Slovenije. Pri izbiri so nam bile vodilo izkušnje kandidatov, pa tudi energija, ki jo lahko vložijo v projekt. Nalog je veliko, ne gre le za oblikovanje programa, ampak tudi za vključitev čim več državljanov. Čeprav se zdi, da je pet let za priprave dolgo obdobje, menim, da bi bilo optimalno, če bi bilo to obdobje za dve ali tri leta daljše. Potrebujemo sodelavce, ki so popolnoma predani projektu. V kratkem času je bilo treba iz nič oblikovati ustrezno organizacijsko strukturo in finančno konstrukcijo. Delo je zahtevno, a mislim, da imamo dober vmesni čas.

Kakšen je vaš proračun?

Projekt sestavljata ločena dela. Infrastrukturnega v vrednosti 30 milijonov evrov rešuje mestna uprava, operativni del pa je naš in je prvotno prav tako ovrednoten na 30 milijonov evrov, vendar pričakujem, da bo na koncu na voljo okoli 25 milijonov. Skupaj torej med 50 in 55 milijoni evrov. Natančen znesek bomo vedeli konec leta, ko bodo svoje povedali tudi nekateri sponzorji in bomo zaprli finančno konstrukcijo. Zanimanje komercialnih partnerjev, različnih skladov in veleposlaništev je veliko, tako da bomo finančni načrt uresničili ali pa se mu bomo vsaj zelo približali.

Koliko evropskih sredstev pričakujete?

Evropska sredstva so pomembnejša za infrastrukturni del projekta, saj bodo pokrila polovico stroškov. Za operativni del programa pa naj bi EU prispevala dva milijona evrov. Država in mesto bosta prispevala po deset milijonov evrov, primorsko-goranska županija naj bi zagotovila tri milijone evrov, a se je zdaj zapletlo, iz drugih virov računamo na še dodatne tri milijone.

Pomembno je povedati, da če ne bi bilo EPK in energije okrog tega projekta, ne bi bilo niti toliko obsežnih infrastrukturnih posegov v kulturi. Na Reki kot tudi v večini hrvaški mest so bili sicer zadnji večji infrastrukturni projekti izvedeni v 70. letih minulega stoletja. Mislim, da je mestna uprava prepoznala resnične potrebe mesta. Ne gradijo velikanskih poslopij niti spomenikov arhitekturi, temveč urejajo zaščiteno kulturno in industrijsko dediščino velike vrednosti. Nekdanja reška tovarna Rikard Benčić, v kateri je kot del EPK že odprt Muzej moderne in sodobne umetnosti, je denimo eden od pionirskih modelov, kako stare tovarniške prostore in celotno sosesko preoblikovati v kulturno in umetniško sosesko. Tak pristop se mi zdi pomemben, ker je nekaterim EPK spodrsnilo ravno na preveč ambicioznih infrastrukturnih projektih.

Omenili ste projekt MMSU. Kateri drugi infrastrukturni projekti so še načrtovani v okviru EPK?

Vsega ne bomo odprli leta 2020. Načrtujemo, da bo Reka novo mestno knjižnico dobila ob zaključku EPK, konec februarja 2021. V upravni stavbi nekdanje reške tovarne sladkorja, ki je tudi del kompleksa Benčić, bo v prvem trimesečju leta 2020 odprt mestni muzej. Do poletja 2020 je načrtovano odprtje otroške hiše kot dolgoročno pomembnega poslopja, ki bo namenjeno ne samo občinstvu kulturnih in umetniških prireditev, temveč tudi ustvarjalcem kulturnih in umetniških programov ter projektov. Poslopje bo popolnoma prilagojeno potrebam otrok 21. stoletja, od njega ne bo imela koristi le kultura, temveč širša družba, vključno s potrebami sodobnega izobraževanja. Pred kratkim je vrata v središču mesta odprl tudi kulturno-informativni center RiHub.

Zdi se, da je med infrastrukturnimi projekti največjo pozornost svetovne in tudi slovenske javnosti pritegnila obnova ladje Galeb, ki jo je uporabljal nekdanji jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito. Kakšna bo njena vloga v sklopu EPK?

Zgodba je še posebej v tujini izjemno zanimiva, zanimanje so pokazali tudi mnogi svetovno znani mediji, med njimi New York Times in The Guardian. Galeb je turistična zanimivost in kulturno-zgodovinsko dejstvo. Na ladji bo urejena stalna razstava o Galebu, gibanju neuvrščenih in Titu. Na krovu bo prostor za javne prireditve, denimo redni program poletnega kina. Manjši del bo namenjen gostinstvu in namestitvam. Ocenjujem, da bo Galeb prve turiste sprejel poleti 2020.

V sklopu Reka 2020 je napovedanih okoli 1000 različnih programov. Ste dokončno oblikovali produkcijsko skupino?

Produkcijska skupina deluje že nekaj časa, saj potrebuje precej časa za pripravo programov. Pomembno je, da smo organizirali vrsto dogodkov kot pilotne programe za EPK. Pričakujemo, da se bo ekipa še okrepila, tudi z zunanjimi sodelavci, ker je veliko programskih partnerjev v različnih ustanovah, od reškega HNK Ivana pl. Zajca preko Art kina do neprofitne organizacije za kulturo Drugo morje. Do konca meseca bomo verjetno objavili še razpis za programe, celotni program in imena umetnikov pa bomo predstavili septembra v skladu z nenapisanim pravilom EPK, da ne delamo konkurence aktualnim EPK.

Kaj bo rdeča nit programa?

Koncept temelji na programu, ki je bil sprejet pri izbiri reke za EPK leta 2016. Imamo sedem programskih smeri, ki se tematsko medsebojno prekrivajo, ter tri osnovne teme - delo, migracije in voda.

Delo obravnavamo iz perspektive Reke kot pristaniškega in postindustrijskega mesta. Ukvarjamo se s tem, kaj so nove oblike dela v ekonomskem in političnem smislu in v kakšnem odnosu so s tehnološkimi trendi. V sodelovanju z Drugim morjem so predvidene številne umetniške produkcije in velike razstave ter konference.

Pri migracijah ne gre samo za migracije ljudi, temveč tudi za migracije idej, umetnosti in načinov komunikacije v globaliziranem svetu. Programsko smer smo zastavili kot Kuhinjo oz. prostor za druženje tistih, ki niso del mainstreama in niso v večini, ne glede na to, ali gre za nacionalne manjšine, skupnost LGBTQI ali nogometne navijače. Tako smo združili pogosto nezdružljiva področja.

Voda je vključena že v grb Reke, ki je mesto slane in sladke vode. Je izjemno pomembna za mesto, mi smo jo povezali tudi s temami trajnostnega razvoja in ekologije. V programu Doba moči se bomo ukvarjali z odnosi moči skozi politično zgodovino in intimne odnose. V tem kontekstu se obetajo gledališke predstave, opere, glasbeni programi ter vrsta razstav. Že letos bo zaživel eden od projektov, ki je popolnoma zasebna investicija. Gre za prvi urbani zip-line na Hrvaškem, ki bo povezal del mesta na hribu Trsat z Delto, ki se nahaja na izlivu reke Rječine v morje. Reko bomo predstavili kot pristanišče raznolikosti.

Kaj se vam zdi pomembneje, vlaganja v infrastrukturo ali prizadevanja, da bi EPK vplivala na duha in zavedanje o kulturi?

Iz moje osebne perspektive in tudi za EPK je izjemno pomembno, da bo programsko privlačen in zanimiv za različne skupine. Zelo pomembna je tudi infrastruktura kot nekaj, kar bo ostalo. Vendar so naše prednostne naloge tisto nevidno in tisto, s čimer se ni mogoče fotografirati.

Takoj po ustanoviti smo začeli z izobraževanjem v kulturi, kjer na Hrvaškem beležimo manko. Na praktični delavnici za profesionalce Učilnica je bilo več sto udeležencev tako iz kulturnih krogov kot iz lokalnih skupnosti. To, da stopiš iz svoje male sredine in dobiš evropski pogled ter prispevaš k evropski kulturi, je zelo pomembno. EPK bo ob tem zagotovo pustila sledi. Ključno je vprašanje, kako v sklopu lokalnih in nacionalnih kulturnih politik odpreti prostor v kulturnih institucijah in modelih financiranja, ne samo, kako pridobiti sredstva. Vprašanje je tudi, kako naj EPK postane del pouka na reški univerzi. Vsega tega se je treba lotiti, vendar je vprašanje, v kolikšni meri bodo ljudje hoteli to sprejeti. Naša naloga je, da odpremo priložnosti, motiviramo in pokažemo, kaj vse je mogoče.