misliV Washingtonu marca razstava Tintorettovih risb
Berlin, 21. februarja - V Nacionalni umetnostni galeriji v Washingtonu bodo 24. marca odprli razstavo z naslovom Risba v Tintorettovih Benetkah. Kot so zapisali na svoji spletni strani, gre za prvo razstavo, ki se bo osredotočila le na risarsko ustvarjanje italijanskega slikarja Jacopa Robustija, poznanega kot Tintoretto (1518-1594). Na ogled bo do 9. junija.
Razstava bo ponudila nov vpogled v razvoj Tintoretta kot risarja, novosti glede datacij ter nov pogled na mestu umetnika v tradiciji beneškega slikarstva. Uvedla jo bodo dela Tintorettovih predhodnikov in sodobnikov, med njimi Tiziana, Veroneseja in Jacopa Bassana, s čimer želijo opozoriti tako na to, od kot je umetnik črpal kot tudi na njegovo individualnost.
V središču postavitve bodo Tintorettove figuralne risbe, predstavljene pa bodo tudi njegove pripravljalne risbe ter študije po kipih Michelangela in drugih umetnikov, ki bodo dokumentirale prakso učenja v njegovi delavnici.
Poleg tega bo na razstavi mogoče videti risbe umetnikov, na katere je Tintoretto vplival s svojim stilom, med katerimi sta tudi umetnikov sin Domenico Tintoretto in Palma Giovane. V zadnjem sklopu pa bo predstavljena skupina risb, ki so bile pred nedavnim označene kot dela mladega El Greca, nastala v času, ko je bil ta v Benetkah.
Tintoretto se je rodil v Benetkah kot sin barvarja (il tintore), od tod njegovo ime. Umetnik, ki je vse življenje preživel v rojstnem mestu, je v prvem obdobju v sijajnih barvah slikal dramatične kompozicije z ostrimi kontrasti, nato je nekaj časa ustvarjal v bolj umirjenem slogu. V zadnjih letih sta mu pri delu pomagala sin Domenico in hčerka Marietta, imenovana la Tintoretta.
Tinotretto naj bi prve slikarije ustvaril po stenah očetove delavnice, nato se je učil v Tizianovi delavnici. Njegova slika Raja v Doževi palači v Benetkah z merami 7 X 22 metrov velja za eno največjih oljnih slik na svetu.
Med Tintorettovimi najpomembnejšimi deli so še dve upodobitvi Zadnje večerje (1547 in 1594), Čudež sv. Marka (1548) in poslikava notranjosti Scuole Grande di S. Rocco v Benetkah s 56 velikimi stenskimi in stropnimi slikami s svetopisemskimi motivi (1564-81).
V zgodnjem 17. stoletju, le nekaj let po umetnikovi smrti, so začeli Tintoretta postavljati ob bok Tizianu (1488-1576) in Paolu Veroneseju (1528-1588), trojica pa je obveljala za najpomembnejše predstavnike beneške umetnosti.
Sprememba okusa je pozneje pripeljala do tega, da je zanimanje za Tintorettovo delo uplahnilo, v 19. stoletju pa so ga ponovno začeli ceniti kritiki in intelektualci. Od tedaj velja za enega najpomembnejših italijanskih slikarjev.