Arhitektura - inventura v CD prerez dveletnega snovanja arhitektov

Na razstavi, ki jo DAL pripravlja bienalno, je po besedah Kristine Dešman, tudi avtorice koncepta razstave, letos prikazanih okoli 140 projektov. V primerjavi z razstavo pred dvema letoma se je zmanjšal delež manjših projektov, predstavljenih v kategoriji interier, kamor sodijo poslovni prostori, stanovanja in lokali. Še vedno jih je sicer veliko, malo manj kot 30 odstotkov, pred dvema letoma pa jih bilo kar 35 odstotkov.

Zaznali so več obsežnejših projektov, ki so umeščeni v kategoriji izobraževalni, kulturni, verski in športni objekti ter poslovne stavbe, zdravstvene ustanove in turistični objekti. Precej več kot v prejšnjih letih je tudi večstanovanjskih gradenj. To po besedah Kristine Dešman kaže, da v Sloveniji, ki po krizi že več let beleži gospodarsko rast, arhitektura temu vzponu sledi s precejšnjim zamikom od treh do petih let.

Kot je še povedala, je tudi letos s svojimi projekti zastopanih veliko mladih arhitektov, porast njihovega števila pa so sicer opazili že na prejšnji razstavi. To po eni strani pomeni, da mladi arhitekti dobivajo priložnosti za svoja prva dela, ki so sicer večinoma v kategoriji interier, med njimi pa je tudi kakšna enodružinska hiša, in po drugi, da je članstvo v društvu vitalno in da dobivajo nove mlade člane.

Na 9. razstavi Arhitektura - Inventura, tokrat z oznako 2016-2018, sicer predstavljeni projekti segajo od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projektov grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanja o arhitekturi.

Razstavljena dela ne pokrivajo le širšega območja Ljubljane, saj člani DAL snujejo projekte po vsej državi in v tujini. Poleg članov DAL se, kot običajno, razstavi pridružuje izbor vabljenih članov drugih društev v državi ter vabljeni arhitekti iz Vojvodine. Predstavljena so tudi najboljša študentska dela Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Oblikovalka kataloga Nena Gabrovec je povedala, da je predstavljena produkcija, glede na to, da ima arhitektura na Slovenskem še vedno zelo zapostavljeno mesto v polju splošne misli o kulturi, precej obsežna. Opozorila je, da se v medijih, kadar se piše o arhitekturi, ponavadi omenja le investitorja, imen arhitektov pa ne, zato si morajo arhitekti sami prizadevati za razstave in objave o svojem delu. Katalog je po njenih besedah letos zelo obsežen, morda celo najdebelejši od vseh let, kar soustvarjajo razstavo skupaj s CD.

Sonja Miculinić, ki je poskrbela za postavitev razstave, je spomnila, da je bila ta prva leta na ogled v spodnjem preddverju CD. Z leti se je njen obseg povečal, povečala pa ste se tudi kakovost predstavljenih projektov in same prezentacije, tako da danes razstava predstavlja presek kakovosti aktualne arhitekture.

Marinka Škrilec Lukač, ki skrbi za organizacijo razstave, pa je izrazila veselje, da se prijavljajo mladi arhitekti, da, kot je povedala, "sami čutijo, da je to zanje pomembna razstava". Kot je še dodala, ima razstava prihodnost, saj po eni stani arhitektom omogoči, da predstavijo svoje delo, po drugi pa občinstvo seznanja z aktualnim dogajanjem v polju arhitekture v Sloveniji.