Van Goghov muzej obstoječi zbirki del Camilla Pissarra dodal 91 grafik

Kot je zapisano na spletni strani Van Goghovega muzeja, je bil Pissarro (1830-1903) eden vodilnih in najbolj produktivnih predstavnikov impresionistične grafike. Ustvaril je okoli 200 jedkanic in litografij. Na prvo mesto je postavljal raziskovanje in eksperimentiranje, saj je verjel, da je proces ustvarjanja grafik pomembnejši od končnega izdelka.

Kljub temu, da je bila vsebina njegovih grafik enostavna, dela izkazujejo, kako zelo iznajdljiv je bil, saj je na eni sami grafiki z različnimi materiali in tehnikami ustvaril drugačne dele kompozicije. En del je denimo ustvaril z žično ščetko, drugega z brusnim papirjem.

Zbirka grafik, ki jo je pridobil Van Goghov muzej, je po pisanju portala Art daily zelo raznolika in bogata, skoraj vse grafike pa da so edinstvene in so bile že za časa umetnikovega življenja zelo iskane. Cenili so jih tudi umetniki, kot je bil Edgar Degas. Zbirka vključuje tudi Pissarrov avtoportret, ki je najbolj iskano delo v njegovem grafičnem opusu.

Doslej je Van Goghov muzej hranil 14 Pissarrovih grafik. V svoji zbirki imajo tudi tri njegove slike in dve deli na papirju. Slednji sta bili Pissarrovo darilo Theu van Goghu in Johanni van Gogh-Bonger kot priznanje predanemu trgovcu z umetninami.

Francoski umetnik s pravim imenom Jacob Abraham se je rodil na otoku Saint Thomas v Antilih in študiral slikarstvo v Parizu, kjer je leta 1874 sodeloval na prvi razstavi impresionistov. Slikal je pejsaže in prizore ob rekah v subtilni igri svetlobe, kasneje motive iz mestnega okolja in tihožitja.

Pod vplivom Georgesa Seurata je nekaj časa poskušal slikati v pointilistični tehniki, t. i. neoimpresionizmu, potem pa se je vrnil h klasičnemu impresionističnemu slogu. Bil je pomemben učitelj in podpornik mladih slikarjev. Z grafiko se je ukvarjal v zadnjem obdobju svojega življenja, je zapisano v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Pissarro je bil velik vir navdiha nizozemskemu slikarju Vincentu van Goghu. Skupno jima je bilo upodabljanje nezapletenih tem, kot sta kmečko življenje in podeželska narava.