Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze

Nastopili bodo glasbena skupina D Drams, ki jo sestavljajo Jurij Zrnec, Bojan Emeršič, Matija Rozman in Jože Šalej, ter drugi igralci in igralke SNG Drama Ljubljana, ob njih pa še Janez Bončina Benč, Igor Leonardi z ansamblom, Pliš, Iztok Mlakar, Primož Vitez in Svetlana Makarovič.

Igralec, scenarist in režiser Boris Cavazza se je rodil 2. februarja 1939 v Milanu, njegov oče je bil Italijan, mati pa Slovenka. Ko mu je bilo devet let, se je družina preselila v Slovenijo. Po osnovni šoli se je leta 1956 vpisal na Pomorsko šolo v Piranu, med letoma 1960 in 1963 je plul po morju.

Leta 1964 se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Po končanem študiju je delal v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu, nato se je zaposlil kot igralec v SNG Drama Ljubljana. Kot so zapisali v ljubljanski Drami, je med letoma 1967 in 2014 ustvaril številne izjemne vloge.

V karieri je sicer sodeloval z domala vsemi slovenskimi gledališkimi hišami, deloval pa je tudi kot profesor na AGRFT. Leta 1992 je debutiral kot režiser s predstavo Zaigraj še enkrat, Sam v ljubljanski Drami in odtlej se je redno pojavljal v slovenskih gledališčih tudi kot režiser, pri filmu in televiziji tudi kot scenarist.

Med njegovimi zadnjimi predstavami je uspešna komična drama V SNG Drama Ljubljana Boris, Milena, Radko v režiji Dušana Jovanovića, zaigral pa je tudi v zadnji predstavi Mateja Filipčiča Diracov akord, prav tako v Drami.

Vzporedno z gledališčem je Cavazza igral tudi v filmih - slovenskih, nekdanjih jugoslovanskih ter v nekaj mednarodnih koprodukcijah. Poznan je denimo po vlogi voznika Tonija v filmu To so gadi v režiji Jožeta Bevca, Tenorja v filmu Vdovstvo Karoline Žašler v režiji Matjaža Klopčiča ali pa Mateja v filmu Pasijon po Mateju v režiji Lordana Zafranovića. Med njegovimi novejšimi filmi so Kratki stiki ter Osebna prtljaga, oba v režiji Janeza Lapajneta, ter Piran-Pirano v režiji Gorana Vojnovića.

Društvo slovenskih režiserjev mu je leta 2017 podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, lani pa ga je z zlatim redom za zasluge za izjemen ustvarjalni opus odlikoval predsednik republike Borut Pahor.

"Je nemirni iskalec in ustvarjalec, katerega upodobitve strasti, izgub, bolečin, ponižanj in iluzij njegovih junakov so se trajno zapisale v slovenski gledališki spomin," je med drugim pisalo v utemeljitvi. Za svoje delo je Cavazza prejel še vrsto drugih nagrad, med njimi Severjevo, Badjurovo, Župančičevo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter Borštnikov prstan.

Je tudi glasbenik. Kot vokalist nastopa v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno pa se pridruži zasedbi Fake Orchestra. Igralčevo življenje je v biografskem romanu, ki je izšel leta 2011 pri Študentski založbi, popisala novinarka Vesna Milek.