misliPred 140 leti se je rodil pesnik moderne Josip Murn Aleksandrov
Ljubljana, 4. marca - Mineva 140 let od rojstva pesnika Josipa Murna Aleksandrova. Njegova poezija ob ustvarjanju Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja in Otona Župančiča predstavlja enega od vrhov slovenske moderne. Zaznamuje jo izrazita liričnost, oblikovana v prostih kitičnih oblikah, z novo in impresionistično metaforiko ter motivi iz narave in kmečkega življenja.
Ljubljana.
Knjiga, pisateljstvo, pesništvo, pero.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Pesmi je sprva objavljal v mladinskem časopisu Dijaške vaje, kasneje tudi v Slovenskem narodu, Slovencu in Ljubljanskem zvonu. Podpisoval se je z različnimi psevdonimi, tudi z Aleksandrov. Nekajkrat je preživljal šolske počitnice v Vipavski dolini na domačiji pri Aleksandrovih in od tod ta psevdonim.
Njegove pesmi zaznamuje tesnoba, hrepenenje, melanholija, osamljenost, odtujenost in slutnja smrti. Odražale so njegov duševni nemir. Težilo ga je dejstvo, da je nezakonski otrok služkinje, ki ga je predala rejnikom.
Njegova edina pesniška zbirka Pesmi in romance je izšla dve leti po njegovi smrti leta 1903, po zaslugah literarnega zgodovinarja Ivana Prijatelja, s katerim sta se spoprijateljila na višji gimnaziji v Ljubljani.
Zadnji del svojega življenja je preživel v Cukrarni, kjer se je spoprijateljil s Kettejem, Cankarjem in Župančičem. Junija 1901, star 22 let, je tam za jetiko tudi umrl, na isti postelji kot dve leti prej Kette.
Počiva v grobu pesnikov slovenske moderne na ljubljanskih Žalah. Ob 101. obletnici smrti sta mu Društvo slovenskih pisateljev in Mestna občina Ljubljana postavila spomenik nedaleč od njegove rojstne hiše, v Knafljevem prehodu.
Murn "ni bentil kot Cankar, ni vedril kot Župančič, ni bil tako samozadosten in bleščeč kot Kette. Segal je predvsem vase: iskal je nove oblike, drugačen zven besed. Z novim ritmom, s svobodnim verzom in rimo je postal utemeljitelj moderne poezije na Slovenskem", je na spletni strani, posvečeni Murnu, zapisal Boštjan Lajovic.