Za uvod v Fabulo pogled v ruskega človeka

Tatjana Tolstoj je bila gostja Fabule ob zbirki esejev Tuja lepota v prevodu Urše Zabukovec. Prvi slovenski izbor njenih esejev prinaša 11 tovrstnih besedil, nastalih v zadnjih tridesetih letih, med katerimi vsak na svoj način tematizira rusko resničnost - od politike do vsakdanjega življenja. Dotikajo pa se tudi občutka tujosti, drugačnosti in iskanja lepote v njem. V slovenskem prevodu je po zaslugi iste prevajalke dostopen tudi njen roman Mjausk.

V povezavi s festivalsko temo je avtorica povedala, da se sama trudi, da ne posega v prostor drugega, prav tako ne želi, da drugi plezajo v njen prostor. Vendar to ne velja za vse ljudi, je prepričana pisateljica, ki je doživela prisotnost berlinskega zidu v nekdanji Sovjetski zvezi, ko ni bilo mogoče potovati. Podobno je bilo tudi med obema vojnama, vmes in pred tem pa je bil prostor odprt, vendar je bilo potovanje verjetno vprašanje denarja.

Kot je pojasnila, izhaja iz literarne družine, da je začela pisati tudi sama, pa je pripisala "nekim dogodkom", ki so to sprožili. Iz rojstnega Sankt Peterburga se je preselila v Moskvo, deset let je preživela v ZDA, kjer je ostal tudi eden njenih potomcev, vendar tam "enostavno ni mogla pisati". Kot razlog je navedla prevod, ki bi prinesel "nekaj spremenjenega", ker v njem ne bi bilo ruskih besed in njihovega zvena. Ruskega človeka sicer, kot je zapisala tudi v zbirki esejev, najbolj določa beseda "upajmo", saj da vanjo verjame bolj kot v naravne zakonitosti.

Festival je v Ljubljano tudi letos pripeljal nekaj pomembnih literarnih imen ter bralcem kot vselej ponuja slovenske prevode del osrednjih gostov. Poleg Tatjane Tolstoj so to še nemški pisatelj Ingo Schulze, francoski pisatelj Eric Vuillard ter kanadsko-britanska pisateljica Rachel Cusk, ki bo festival 9. marca tudi sklenila. Pred začetkom pa je nastopil argentinsko-kanadski avtor Alberto Manguel, bralec oslepelega Jorgeja Luisa Borgesa, s katerim druženje je popisal v spominih Z Borgesom.

Umetniški direktor Beletrine Aleš Šteger je izbiro festivalske temo pojasnil tako s fizičnimi zidovi, ki so padli in ki so načrtovani, kot je "Trumpov zid na meji med ZDA in Mehiko ali bodeča žica na meji med Slovenijo in Hrvaško", pa tudi z zidovi "v nas in med nami". V povezavi s tem je opomnil na vztrajno padanje bralcev leposlovnih knjig v Sloveniji. Tudi produkcija knjig, ki spodbujajo k razmišljanju, se kljub letom debelih krav po njegovih besedah ne zvišuje, kvečjemu nasprotno.

"Priča smo nadaljevanju prekariata med avtorji in založniki in deprofesionalizaciji založništva. Izjemna živost naše literarne produkcije in številni literarni in humanistični dogodki, ki nas razvajajo in iz Ljubljane delajo enega intelektualnih centrov Evrope, se še naprej hranijo s samoizčrpavanjem in zanesenjaštvom ljudi, ki jim knjige, literatura, branje pomeni vse," je dejal Šteger.

Moderni potrošniki po njegovih besedah branja ne razumejo več kot civilizacijsko vrednoto in privilegij, temveč kot civilizacijski napor. "Konec kulture branja naznanja čas spektakla, v katerem ne veljajo več elementi razuma, ampak pojavnost in ignoranca. In prav ignoranca je velik zid okrog nas, ki iz dneva v dan raste," je še dejal Šteger ter pozval k branju in budnosti.