Dunajski Muzej Sigmunda Freuda zaradi prenove na nadomestnih lokacijah

Nadomestni lokaciji delujeta pod naslovom Moving Freud Museum, piše avstrijska tiskovna agencija APA. Na Berggasse 13 na slabih 100 kvadratnih metrih kronološko zasnovana razstava ponuja vpogled v Freudovo življenje. Na njej se informacije izmenjujejo z artefakti, med drugim je mogoče videti Freudovo torbo, pa manjši izbor del iz njegove 3000 kosov obsegajoče antične zbirke, originalno ogledalo, ter nekaj pisem iz njegove bogate korespondence, ki obsega 20.000 pisem. V sosednjem prostoru pa je na ogled nekaj pohištva iz njegove čakalnice.

V prostoru nekdanje slaščičarne na Liechtensteinstrasse 19 je urejena muzejska trgovina, tu je mogoče videti tudi filmski kolaž z naslovom Starring Sigmund Freud.

Hišo na Berggasse 19, kjer je Freud, oče šestih otrok, skupaj z ženo Martho, otroci, svakinjo Minno Bernays in vsaj dvema služabnikoma živel skoraj pol stoletja, bodo predvidoma začeli prenavljati 18. marca. Obnovili bodo pročelje, v zgodnjem nadstropju razstavne površine iz 280 povečali na 400 kvadratnih metrov, doslej zaprte zasebne prostore družine Freud pa bodo odprli za občasne razstave. V pritličju bodo uredili nove servisne prostore in kavarno.

Prenova bo stala štiri milijone evrov. Država in mesto bosta zagotovila 3,1 milijona, ostalo bodo zbrali s pomočjo donacij.

Sigmund Freud (1956-1939) se je rodil v češkem Priborju v judovski družini kot prvi od devetih otrok. Pri 17 letih se je vpisal na študij medicine na Univerzo na Dunaju.

Že med študijem se je posvečal raziskovanju človekove duševnosti. Od leta 1886 je z nemškim zdravnikom judovskega rodu Wilhelmom Fliessom in avstrijskim psihiatrom Josefom Breuerjem razvijal revolucionarno teorijo o pretežno spolnih izvorih človekove duševnosti, ki se oblikuje v zapletenih konfliktih med zavestjo in podzavestjo.

Na podlagi te teorije je razvil novo metodo raziskave in terapije duševnih motenj, imenovano psihoanaliza. Z njo je pojasnil mnoge pojave normalne in bolne duševnosti, denimo sanje in histerijo, ter človekovega kulturnega in socialnega življenja, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Freud je leta 1930 v Frankfurtu prejel Goethejevo nagrado za dosežke na področju psihologije. Le tri leta kasneje so nacisti ob prihodu na oblast njegove knjige zažgali, sam pa je pred vojno s finančno pomočjo svoje pacientke, princese Marie Bonaparte, pobegnil v Veliko Britanijo.

Leta 1923 so Freudu diagnosticirali raka na spodnji čeljusti, verjetno posledico njegovega strastnega kajenja cigar. Prestal je kar 30 operacij, vendar na koncu ni več prestajal bolečin, zato se je po posvetu s svojim zdravnikom odločil za smrt s prevelikim odmerkom morfija.