Evropski avdiovizualni avtorji v Ljubljani o direktivi o avtorskih pravicah

Kaj AV avtorjem prinaša zadnja različica direktive, ki so jo 13. februarja v trialogu dorekli Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija, sta uvodoma predstavili glavna izvršna direktorica Združenja evropskih filmskih režiserjev (Fera) Pauline Durand-Vialle in izvršna direktorica Svetovnega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cecile Despringre.

Kot pomemben korak naprej v primerjavi z obstoječo ureditvijo sta navedli načelo ustreznega in sorazmernega prispevka avtorjem in izvajalcem, načelo transparentnosti, po katerem bi avtorji in izvajalci lahko pridobili pregled nad razširjenostjo oziroma uporabo njihovih del, kar bi bila podlaga za pogajanja o prihodnjih pogodbah in prejemanje pravičnega nadomestila od ustvarjenih prihodkov, ter možnost, da prekličejo svoje pravice, če jih producenti, na katere so jih prenesli, ne bi izkoristili.

Po besedah Pauline Durand-Vialle bodo avtorji in izvajalci ali njihovi zastopniki z novo direktivo lahko zahtevali proporcionalno in pošteno nadomestilo, če bodo ugotovili, da je nadomestilo, ki je že bilo dogovorjeno s pogodbo, nesorazmerno nizko v primerjavi s prihodki, ki jih prinaša koriščenje njihovih del.

Po mnenju Cecile Despringre bi sicer to dodatno določilo lahko bilo tudi past, saj so avtorske pravice po državah različno urejene - pri tem je opozorila, da Slovenija že več let nima urejenega kolektivnega upravljanja pravic za privatno reproduciranje, torej kopiranje avtorskih del za zasebno rabo. Dodatno določilo je po njenih besedah kompromis, ki ne ponuja nobene rešitve, prav tako nobene ne prepoveduje, ampak omogoča veliko manevrskega prostora.

Zato je prepričana, da bo na nacionalni ravni sprejetju direktive sledil trd boj za dobro rešitev, v katerem bo treba določiti prioritete in na koncu sprejeti neko odločitev v smislu, kaj je pomembno glede na situacijo na nacionalni ravni, je poudarila Cecile Despringre. Bo pa po njenem mnenju v veliko državah to priložnost za posodobitev zakonodaje o avtorskih pravicah - po sprejetju direktive bodo namreč države članice imele dve leti časa, da jo vnesejo v nacionalni pravni red.

Predstavnik Zveze scenaristov Evrope (FSE) Robert Taylor direktivo vidi kot priložnost za sive cone, v katerih so zdaj avtorji in izvajalci, da se o njih začnejo pogajati ne samo na nacionalni ravni, ampak tudi s producenti in platformami, kot je Netflix. Po njegovem mnenju bo direktiva vrnila moč avtorjem in jim omogočila "kolektivno barantanje" o pravicah, o pravicah pa se bodo lahko pogajali tudi svobodnjaki.

Predsednici Društva slovenskih režiserjev (DSR) Urši Menart se zdi koristno, da bi avtorji pridobili podatke o razširjenosti del, ker bi na ta način imeli boljša pogajalska izhodišča, pri čemer se čudi, da orodje ali sistem za spremljanje le-tega v 21. stoletju še ne obstaja. Kot je pojasnila Cecile Despringre, je načelo transparentnosti na ravni EU naletelo na odpor javnih rtv hiš, pri čemer je pričakovati, da se bo podobno zgodilo tudi na nacionalni ravni. "Nacionalne rtv hiše bodo vedno rekle, da nimajo sredstev," je dodal Taylor.

Dvodnevni posvet gosti DSR skupaj s scenaristično sekcijo in Zavodom za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa). V torek se bo nadaljeval s predstavitvijo primerov po državah, kje bi direktiva lahko pomembno vplivala na razmere.