Primerjalna študija o promociji literature v tujini: Kakršen vložek, takšen rezultat

Kot je povedal profesor založniških znanosti na ljubljanski Filozofski fakulteti Miha Kovač, je poročilo o raznolikosti pred desetimi leti zagnal Rüdiger Wischenbart, eno najpomembnejših imen svetovnega založništva, trenutno pa svetovalec in analitik knjižnih trgov, da bi ugotovili, kaj se po padcu berlinskega zidu dogaja s sprevodi iz vzhodne Evrope na zahodnih trgih in tudi znotraj same vzhodne Evrope.

Kovač se je študiji pridružil leta 2010, ko je Ljubljana nosila naziv svetovne prestolnice knjige. Poročilo skuša po njegovih besedah nadomestiti sledenje prevodov, ki ga je izvajal Unesco, tako da ni več "resne slike o tem, kaj se dogaja zunaj Evrope". Spremlja izbran nabor pisateljev, s čimer upajo, da ujamejo reprezentativni vzorec.

Pogledati na slovenske prevode so se v luči prihajajočega gostovanja Slovenije v Frankfurtu po Kovačevih besedah odločili pred dvema letoma. Ključen pri tem bo prevod v nemški jezik, za pridobivanje informacij je pomembna tudi angleščina. Ugotovitve bi lahko bile izhodišče za gostovanje. "Pri slovenskih avtorjih nas zanima, kako je z vidnostjo njihovih prevodov," je pojasnil Kovač in dodal, da so razen izjemoma velike težave, ker nekaterih niso našli niti v knjižnicah.

Glavna ugotovitev poročila, ki ga sofinancirata Jak in ministrstvo za kulturo, po njegovih besedah je, da se bodo morali bistveno več posvetiti družabnim omrežjem in drugim pristopom, da "nastop v Frankfurtu ne bo lokalen nastop, ki ne bo nikogar zanimal". "Če Slovenija tja ne bo prišla s sporočili, ki zanimajo svet, ne le nas, bo to stran vržen denar," je prepričan Kovač.

Interna analiza 14 držav članic Evropske mreže za literarne prevode (Enlit) o obsegu mednarodnih aktivnostih in promociji nacionalne literature v tujini, v kateri je Jak prav tako sodelovala, pa je pokazala, da je rezultat približno takšen, kakršen je finančni vložek v to področje. Po besedah direktorice Renate Zamida je Jak pod povprečjem teh držav: lani je v promocijo vložila 580.000 evrov od siceršnjega petmilijonskega letnega proračuna. Manj kot Slovenija v promocijo vložijo Estonija, Madžarska in Litva.

Kot je poudarila Zamida, obstaja jasna povezanost med denarjem, vloženim v promocijo, in številom prevedenih knjig. Lani, denimo, so prek razpisa za prevode razdelili 114.500 evrov in finančno podprli 54 prevodov, leto prej pa razdelili dobrih 90.000 evrov, s katerimi so podprli 30 prevodov.

Zaradi Frankfurta od leta 2017 razpisujejo še sredstva za izdaje slovenskih del v nemškem jeziku. Razdelili so 58.000 evrov in v obeh letih podprli 19 novih izidov v nemščini. Po njenih besedah se je zgodil tudi kvantitativni preskok, saj so prevodi začeli izhajati pri vidnih nemških založbah.