Slovenski bralci ne kažejo pretiranega zanimanja za knjige na temo politike

Po poročanju britanskega The Guardiana britanske lestvice prodaje knjig kažejo, da se je v minulih dveh letih skorajda podvojila prodaja knjig s političnimi vsebinami. Podatki, ki so jih nedavno predstavili v sklopu londonskega knjižnega sejma, kažejo, da so knjige na temo politike prodajno najhitreje rastoča neleposlovna kategorija. V letu 2018 so zaznali, da je prodaja teh del v blagajne skupno prinesla 20,4 milijona britanskih funtov, kar je skoraj dvakratnik zneska iz leta 2016, ki je bil 11,7 milijona funtov.

Med najbolj prodajanimi so dela, vezana na aktualnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot so Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši avtorja Michaela Wolffa, Fear: Trump in the White House avtorja Boba Woodwarda in If Only They Didn't Speak English: Notes from Trump's America, ki jo podpisuje Jon Sopel. Pri tem velja poudariti, da bralci ne posegajo zgolj po političnih biografijah, v katerih naj bi bile razkrite razne intrige. V želji, da bi bolje razumeli aktualno politično situacijo po svetu, britanski bralci prebirajo kultna dela, kot sta Zapiski o nacionalizmu Georgea Orwella in Komunistični manifest Karla Marxa.

V Sloveniji ni zaznati posebnega zanimanja za dela o Trumpu

Pri založbi Ciceron smo poizvedeli, v koliko izvodih so prodali slovenski prevod dela Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši avtorja Michaela Wolffa. Direktor založbe Andrej Poznič je za STA dejal, da so knjigo Ogenj in bes prodali v manj kot 500 izvodih. To se mu zdi "katastrofalno in nepričakovano slabo", glede na to, da je izid dela spremljala obsežna promocija v medijih in na spletu, hkrati pa je bil slovenski prevod na knjižnih policah slaba dva meseca po izidu izvirnika.

Poznič je dodal, da po knjigi Ogenj in bes sedaj skorajda ni več povpraševanja, "četudi vse dogajanje okrog ameriškega predsednika, pa tudi njegovo osebno ravnanje, iz dneva v dan potrjuje avtorjeve navedbe, ki so se ob izidu knjige marsikomu zdele bombastično natolcevanje rumenega tiska oziroma predsednikovih političnih konkurentov". Več zanimanja so slovenski bralci izkazali za ameriško prvo damo Melanio, katere neavtorizirano biografijo je v sodelovanju z Igorjem Omerzo pripravil Bojan Požar. "V Sloveniji smo tiskali in dali v prodajo 3000 izvodov in večino, mislim, da okoli 2600 izvodov, že prodali," je za STA sporočil Požar.

Povpraševanje po literaturi s političnimi tematikami v Sloveniji pravzaprav pada

V založbi Ciceron se v veliki meri posvečajo politični literaturi, Poznič pa je presodil, da v Sloveniji v zadnjih letih povpraševanje po njej naglo pada. "Takšna je vsaj moja izkušnja. Pred leti, na vrhuncu priprav na novi evropsko-ameriški trgovinski sporazum TTIP, sem izdal dve knjigi evropske raziskovalke o ozadju sporazuma in o mehanizmih prevlade neoliberalnega družbenega modela. Nobenega zanimanja ni bilo celo med tistimi, ki so se razglašali za aktiviste boja proti TTIP. Podobno je s knjigo Bruselj v krempljih kapitala, ki zelo slikovito razgalja lobistično moč korporacij v Bruslju," je dejal založnik.

Po njegovih besedah je razmeroma slabo celo povpraševanje po redkih tovrstnih delih domačih avtorjev. "Izjema ni bila niti knjiga o aferi TEŠ 6 novinarja Primoža Cirmana. Res pa je, da so jo nekateri najmočnejši mediji ob izidu načrtno ignorirali, kar je bil med drugim svojevrsten prikaz lobistične moči domačih korporacij," je presodil in dodal, da je eden od ključnih vzrokov za padec zanimanja za dela s politično vsebino tudi padajoča kupna moč starejše generacije intelektualcev oz. srednjega razreda, ki je še pred leti "hlastala po družbeno kritični literaturi". Prav tako pa razlog prepoznava v knjižni ponudbi, "saj se številni založniki, knjigarne in žal vse bolj tudi javne knjižnice pragmatično osredotočajo na 'lahkotnejšo' literaturo vseh žanrov".

Da se na slovenskem splošnem trgu v zadnjih letih knjige s politično vsebino ne prodajajo preveč dobro, je za STA potrdil tudi Rok Gregorin, pri Mladinski knjigi zadolžen za analizo prodaje. Izjemo pri založbi zaznavajo le pri delih Janisa Varufakisa.

"Z malce posploševanja lahko rečemo, da Donald Trump v knjižnih edicijah Slovencev ne zanima preveč, prav tako ne mnenja slovenskih politikov, če ne uberejo drugačnih poti do bralca. Manjše povpraševanje od pričakovanega smo doživeli v zadnjem času pri knjigah Slovenija in pika! 1 in 2 (avtorjev Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica, op.a.). Posebej pa na splošnem knjižnem trgu, v knjigarnah, ne beležimo velikega zanimanja za knjige politikov ali s političnimi vsebinami," je presodil Gregorin.

Po besedah sogovornika slovenske bralce bolj zanimajo izvirne kriminalke in popularna psihologija. Je pa Gregorin podal še en zanimiv podatek. "Naravnost impresivne so številke o prodaji treh knjig, ki so bolj zgodovinske kot politične: Tita smo skupaj z Žepnico prodali v več kot 24.500 izvodih, Hitlerja v več kot 10.000 izvodih, Stalina pa v 5000 izvodih. "Zgodovinske knjige s pravo tematiko in ob primernem času lahko še vedno prinesejo uspeh," je sklenil Gregorin.

Knjige na temo politike se sicer bolje prodajajo od beletristike

V zadnjem obdobju je pri založbi Modrijan izšla serija knjig, ki jih med drugimi podpisujejo slovenski politiki in diplomati. Direktor založbe Modrijan Branimir Nešović je za STA poudaril, da pri Modrijanu izdajajo knjige z zgodovinopisno tematiko in memoarsko ali avtobiografsko literaturo, ki so neposredno ali posredno politično obarvane. Mogoče je tako naravnana petina ali nekaj manj programa založbe, je dejal.

Potrdil pa je, da se knjige iz tega segmenta bolje prodajajo kot beletristika: "To ne velja samo za naše okolje, je bolj ali manj splošna ugotovitev na svetovnem knjižnem trgu. Bralci teh knjig so bolj nagnjeni h kupovanju kot bralci beletristike, ki so v Sloveniji bolj vezani na knjižnično izposojo. To kažejo tudi naklade ene ali druge zvrsti."

Še tako dober in svetovno uspešen roman se po besedah Nešovića v Sloveniji v enem letu proda v 200 ali 300 izvodih. Pri delih s političnimi vsebinami pa so te številke nekoliko višje, "pa še to zelo različno od naslova do naslova". Ključna je tudi medijska pozornost, ki pa knjigam sploh ni naklonjena. "Denimo, zelo dobre zabeležke o odnosih Slovenije z ZDA smo prodali v manj kot 200 izvodih, medtem ko smo Milana Kučana, prvega predsednika Boža Repeta, ki smo jo pripravljali več let, prodali v nekaj več kot 5000 izvodih. Za slovenske razmere je to uspešnica, so pa te redke," je za STA še zapisal Nešović.