Naziv EPK je čast in obenem velika odgovornost

Uvodoma je zbrane nagovoril minister za kulturo Zoran Poznič. Po njegovih besedah je predvsem pomembno, da v prihajajoči EPK prepoznamo skupno željo po povezovanju, ki "v današnjem evropskem trenutku še kako kaže pozitivno usmerjenost za naprej". Da smo del širše družine evropskih narodov in da stremimo k istemu cilju, je po njegovih besedah še kako pomembno. Seveda pa znotraj iskanja skupnih poti ne smemo pozabiti na našo raznolikost in na vse tisto, kar nas osmišlja kot del velike družine, je povedal minister in dodal, da je ravno na polju kulture možnost povezovanja izjemno velika.

Sekretar v kabinetu ministra Igor Teršar je predstavil razpis za EPK 2025. Kot je povedal, je organ upravljanja, pristojen za izbirni postopek, ministrstvo za kulturo. Razpis je bil objavljen 22. februarja. Mesta morajo namero o vložitvi prijave poslati najpozneje do 30. novembra, pravilno izpolnjene razpisne obrazce pa do konca leta.

Postopek po Teršarjevih besedah obsega fazo predizbora in izbora. Prva, v kateri bo strokovni svet, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, izbral mesta, ki bodo prišla v ožji izbor, bo predvidoma potekala v februarju 2020. Druga naj bi bila končana do konca leta 2020. Tedaj bo strokovni svet izbral mesto, ki bo v letu 2025 nosilo laskavi naziv, ter priporočil, da se nagrada Meline Mercouri, ki je vredna 1,5 milijona evrov, podeli temu mestu.

Pobudo EPK je predstavil Sylvain Pasqua. Kot je poudaril, je EPK zelo fleksibilna evropska pobuda. Potencialne prijavitelje je pozval, naj sledijo kriterijem EPK, vendar pa naj v svojih kandidaturah zapišejo predvsem tisto, kar je relevantno zanje oziroma za njihovo mesto. Opozoril je tudi, da se je od leta 2012, ko je naziv EPK nosil Maribor, glede izbora marsikaj spremenilo.

Kaj je EPK, Pasqua, kot je povedal, ne zna natančno povedati, se pa "zgodba spreminja od mesta do mesta, iz leta v leto". Pred oblikovanjem prijave si morajo potencialni prijavitelji po njegovih besedah zastaviti nekaj pomembnih vprašanj, med drugim o zmogljivosti mesta za izvedbo celoletnega nabora dogodkov na področju kulture, razpoložljivosti ustrezne infrastrukture in ustreznem proračunu na mestni ravni. In pa seveda, ali želi mesto okrepiti oziroma vzpostaviti povezave z drugimi državami EU; slednje je, kot je poudaril, izjemnega pomena.

Izjemnega pomena pa je po njegovih besedah tudi povezovanje s prebivalci in vsemi deležniki na področju kulture, ki morajo preko delavnic in pogovorov dobiti priložnost, da izrazijo svoje želje glede EPK. Ker pa gre pri potegovanju za naziv vendarle za tekmovanje, je po Pasquajevih besedah tudi dobro, če mesta vedo, kaj bodo storila, v primeru da ne bodo izbrana za nosilca laskavega naziva.

V nadaljevanju je direktor Inside Track in član vodstva EPK Liverpool 2008 Neil Peterson predstavil primer Liverpoola, direktorica EPK Reka 2020 Emina Višnić pa je spregovorila o primeru Reke. Sledi še razprava.

Interes za kandidaturo za EPK 2025 so sicer izrazili v Ljubljani, Kranju, na Ptuju in v Novi Gorici skupaj z Gorico, v igri je tudi Lendava. V letu 2025 se bo poleg slovenskemu naziv EPK dodelil še enemu mestu v Nemčiji.