Kostja Gatnik dobitnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo 2019

Kot je v utemeljitvi zapisal umetnostni zgodovinar Brane Kovič, je Gatnik s svojo vsestransko in pestro umetniško produkcijo nedvomno svojevrsten fenomen med našimi sodobnimi likovnimi ustvarjalci. Z izjemno inventivnostjo in izvedbeno odličnostjo se je v minulih desetletjih izkazal v vseh zvrsteh tabelnega slikarstva, vzporedno pa je z nič manjšim elanom ustvarjal na področjih ilustracije, stripa, grafičnega oblikovanja in fotografije.

Izmikal se je ustaljenim slogovnim obrazcem, spontano je prehajal iz enega tematskega sklopa v drugega in svojo likovno govorico premišljeno dopolnjeval z elementi, ki so najustrezneje poudarjali vsebinske razsežnosti zadanih nalog. V ilustraciji se je zoperstavil kanonu všečnosti in ljubkosti. Ustvarjal je izvirne like, ki so bralce včasih spominjali na stripovske junake, duhovito je znal poudariti smešne plati v posameznih pesmih in pripovedih, se brez zadržkov spuščal do roba karikature in groteske, si drzno privoščil parodije in paradoksalne zasuke v obravnavanju tradicionalnih vrednot, predvsem pa ni bil nikoli dolgočasen in ukalupljen v vnaprej izbrane upodobitvene sheme.

Svoja razmerja do literarnih predlog je izumljal sproti, vsako besedilo mu je predstavljalo izziv, za katerega je treba poiskati specifično likovno rešitev. Kljub temu si je onstran vsakega dvoma zagotovil zanesljivo avtorsko prepoznavnost. Ob tem po Kovičevih besedah ne gre prezreti dejstva, da je pozoren tudi do tehničnih in tehnoloških inovacij: uporabo računalnika kot sredstva, ki je nadomestilo prostoročno risanje in barvanje, je vključil v svoje ilustratorsko delo. Vendar se z uporabo novega orodja ni spremenilo nič pomembnega, Gatnikova risba je ostala sproščena, kompozicija enako premišljena, barvne rešitve vedno presenetljivo sveže in skladne.

Naštevanje vseh knjig, ki jih je Gatnik ilustriral med letoma 1972 in 2013, bi bilo po Kovičevih besedah preobsežno. Med drugim je izpostavil iz 70. let minulega stoletja ilustracije za zbirke otroških pesmi Toneta Pavčka: Čenčarije, Mokedaj in Slon v žepu, pozneje sta se pesnik in slikar sijajno povezala v zbirki Majnice. Plodno je bilo tudi sodelovanje s pesnikom Nikom Grafenauerjem: začelo se je z Avtozavrom, nadaljevalo z Zmajčkom razgrajačkom in knjigo Kam pelje vlak?. Priljubljene pa so postale tudi Gatnikove naslovnice in ilustracije za besedila Svetlane Makarovič, med njimi Gal v galeriji in Pekarna Mišmaš.

Ob avtorjih, kot so H. C. Andersen in brata Grimm, je s svojimi ilustracijami obogatil vrsto posameznih besedil in zbirk ljudskega pripovedništva, z nič manjšo občutljivostjo je pristopal k romanopisju in drugim proznim zvrstem, je še zapisal Kovič.

Gatnik se je rodil leta 1945 v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal tudi slikarsko specialko. Bil je nagrajen na področjih slikarstva, stripa, ilustracije in grafičnega oblikovanja. Med drugim je leta 2010 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju likovne umetnosti in leta 2011 Levstikovo nagrado za življenjsko delo.

Kot so sporočili iz Cankarjevega doma (CD), kjer bo v Galeriji CD 13. slovenski bienale ilustracije potekal od 27. marca do 19. maja, bodo Gatnika predstavili zunaj tekmovalnega bienala z izborom ilustracij in knjig ter predvajanjem umetnikovega portreta v režiji Amirja Muratovića (produkcija Radiotelevizija Slovenije, 2018).