Slovenija 1.4.2019 8:00

V Ljubljani mednarodna konferenca Pisateljice na začetku 20. stoletja

Ljubljana, 1. aprila - V Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti bo danes v organizaciji Foruma slovanskih kultur (FSK) potekala mednarodna konferenca Pisateljice na začetku 20. stoletja. Konferenca je del projekta nove kulturne poti Sveta Evrope, ki nastaja na pobudo in pod vodstvom FSK in je posvečena pisateljicam z začetka 20. stoletja.

Ljubljana. Pisanje, branje, poezija, učenje, zapiski, raziskovanje. Foto: Stanko Gruden/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Pisanje, branje, poezija, učenje, zapiski, raziskovanje.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA

Konferenco z začetkom ob 14. uri bo uvedel pozdravni nagovor direktorice FSK Andreje Rihter, ki bo v nadaljevanju tudi predstavila projekt. Monika Rudas Grodzka iz Poljske bo predstavila prispevek z naslovom Pisateljice med javnim in zasebnim, Katja Mihurko Poniž pa bo predstavila Zofko Kveder - slovansko kulturno in feministično ikono.

Prispevek Maše Grdešić iz Hrvaške nosi naslov Spol hrvaške moderne: Marija Jurić Zagorka in Ivana Brlić Mažuranić. Biljana Dojčinović iz Srbije bo spregovorila o podobi Evrope v delih Jelene J. Dimitrijević, Marta Součkova iz Slovaške o začetkih slovaškega ženskega pisanja, prispevek Ekaterine Artemiuk iz Rusije pa nosi naslov Življenje in delo ruskih pisateljic na začetku 20. stoletja: umetniška vrednost, kulturni prispevek in današnji pomen; kulturna pot: Ana Ahmatova.

Kot je pred časom za STA povedala vodja projekta Mateja Jančar, bo nova evropska kulturna pot povezala kraje, kjer so pisateljice skozi svoje življenje in delo pustile sledi - muzeje, spominske sobe, čitalnice in spomenike. Zaživela naj bi v začetku prihodnjega leta.

Cilj poti je po njenih besedah povezati spominske točke pisateljic na prelomu 19. in 20. stoletja, jih narediti vidnejše in bolj prepoznavne, hkrati pa z novimi programi tudi privlačne za obiskovalce. Eden osnovnih ciljev je promocija pisateljic, njihove literature, življenja in družbenega delovanja ter ustvarjanje novih zanimivih mednarodnih programov. V FSK upajo, da bo tam, kjer takšnih točk skoraj ni, denimo v Sloveniji, kulturna pot močna spodbuda za nastanek spominskega prostora.

Točke, ki bodo vključene v pot, so jim pomagali izbrati člani programskega sveta iz sodelujočih držav v sodelovanju s strokovnjaki s tega področja, literarnimi zgodovinarji, sociologi, muzeologi, in relevantnimi inštitucijami, kot so muzeji, arhivi, knjižnice, upravitelji zapuščin in univerze.

Slovenijo zaenkrat zastopa Zofka Kveder, ki se ji lahko v prihodnosti pridruži še kakšno ime. Ker ima omenjena le spominsko tablo v Ljubljani, si bodo prizadevali, da bi v okviru projekta, oz. bo ta projekt nekakšna spodbuda, nastalo kulturno-literarno središče, ki bi nosilo njeno ime.

Hrvaško zastopa Ivana Brlić Mažuranić, Črno goro Divna Veković, Poljsko Maria Konopnicka, Rusijo Ana Ahmatova, Marina Cvetajeva in Zinajda Gippius, Srbijo Desanka Maksimović in Isidora Sekulić in Slovaško Božena Slaničkova Timrava, Elena Marothy-Šoltesova in Hana Gregorova.

Kot je tedaj še povedala Mateja Jančar, seznam ni dokončen. Pričakujejo, da se bodo po vzpostavitvi poti pridružile še nove lokacije v trenutno sodelujočih in tudi v drugih državah.