misliV Splitu razstava Plečnik na Brionih
Split, 3. aprila - V jugovzhodnem stolpu Dioklecijanove palače bodo drevi odprli razstavo Plečnik na Brionih/Plečnik na Hrvaškem. Prvi del prek izvirnih načrtov in fotografij predstavi zadnji v celoti dokončani arhitektov projekt - vrtni paviljon na Brionih iz leta 1956, drugi pa predstavi dediščino in nerealizirane projekte Jožeta Plečnika na Hrvaškem.
Ljubljana.
Kip Jožeta Plečnika, Jože Plečnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Razstava Plečnik na Brionih je nastala v sodelovanju Plečnikove hiše v Ljubljani in Rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki je pridobil donacijo Lojzeta Gostiše. V njej so med drugim javnosti neznani izvirni načrti paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov, med njimi zadnji Plečnikovi portreti, posneti jeseni 1956.
Zbirka fotografij Gostiše je po besedah avtorjev razstave - Marijana Ruperta in Žige Cerkvenika z rokopisnega oddelka NUK ter kustosinje Ane Porok, ki je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane odgovorna za Plečnikovo dediščino - izvrsten dokument časa, ki na zelo neposreden in celo oseben način prikaže Plečnikov lik in delo v času nove, spremenjene družbene ureditve. Kaže, kako je arhitekt kot velik umetnik ostal do konca zavezan le svojim profesionalnim in estetskim načelom. Skupaj z ostalim Plečnikovim gradivom iz arhiva Gostiše pomeni nov pomemben dodatek k poznavanju Plečnika v njegovi zadnji ustvarjalni dobi.
Dragoceno pa je tudi osebno pričevanje Gostiše o okoliščinah, ki so botrovale izvedbi paviljona na Brionih, ki predstavlja simbolični Plečnikov testament. Gostiša je Plečniku posredoval prošnjo preživelih borcev Slovenije, da bi izdelal načrt za vrtno lopo, ki so jo nameravali pokloniti Josipu Brozu Titu. Odpeljal ga je tudi na Brione, da si je ogledal lokacijo. Prvi načrt vrtne lope, ki ga je zasnoval Plečnik, ni bil realiziran.
Plečnik je načrtoval okrogel antični tolos, katerega stebri bi se menjavali z antropomorfnimi kariatidami, vrh pa bi kronal vzpenjajoči se konj. Vendar pa se zataknilo pri iskanju kiparjev. Po mavčnem modelu je Plečnik spoznal, da ne bo dobil umetnika, ki bi bil sposoben antične stilizacije, kakršno je želel.
Zato je po nekaj poskusih zamenjave kariatid z ornamentalnimi stebri v celoti spremenil zamisel. Nov načrt je realiziralo podjetje Naravni kamen pod vodstvom Milana Pertota. Sodelovali so kiparji Frančišek Smerdu, Ivan Sajovic ter Marija in Stane Keržič, rezbar Jože Lapuh in slikar France Mihelič, avtor mozaika na obodu lope. Gradnjo je vodil arhitekt Tone Bitenc, dolgoletni Plečnikov asistent. Poleti 1956 je bila lopa zgrajena. Gostiša je na Brione ponovno pripeljal Plečnika, da si je ogledal svojo zadnjo v življenju uresničeno mojstrovino, so ob odprtju razstave januarja 2017 zapisali v Plečnikovi hiši.
Plečnik (1872-1957) je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice - Dunaj, Prago in Ljubljano. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.