Grega Mastnak za STA: Prav nič se ne šparam

Mastnak je leta 1995 diplomiral iz slikarstva na ljubljanski likovni akademiji, v letu 1994/1995 pa je bil na študijskem izpopolnjevanju na Filmski akademiji FAMU v Pragi. Že kot najstnik je risal stripe in kasneje postal eden od sodelavcev revije Mladina v času urednikovanja Iva Štandekerja. Prav ta je Mastnaku malo pred tem, ko je odšel v vojsko, naložil, naj nariše naslovnico za Mladino na temo procesa proti četverici. "Ne vem, zakaj je izbral ravno mene. Verjetno je kdo odpovedal v zadnjem trenutku... Nato sem šel v vojsko in cvikal, kaj bo. No, ni bilo nič," se je spominjal sogovornik. Ko se je vrnil iz vojske, je za Mladino tedensko risal manjše ilustracije.

Je tudi član gibanja Muzej premoderne umetnosti, katerega začetnika sta bila Boštjan Plesničar in Oliver Marčeta, prostore pa je muzej imel v Spodnjem Hotiču. Kot se je povedal Mastnak, se je vse skupaj začelo leta 1998, ko je Marčeta priznani ljubljanski prodajni galeriji ponudil svoja dela, pa so ga zavrnili z utemeljitvijo, da so "preveč moderna". V času, ko so bila gibanja v razmahu, sta tako ustanovila svojega, katerega umetniška težnja je bila preprosto "ustvarjati premoderno". V prostorih v Spodnjem Hotiču so delali in imeli razstave, gostovali so tudi v tujini.

Poleg stripa je Mastnaka v srednji šoli začela zanimati še animacija. Čeprav ga je študij slikarstva zelo prevzel, se je že ob ideji za diplomsko nalogo poigraval z mislijo, da bi posnel animirani film v slogu risbe v pesku, a za to ni imel primerne kamere. Leta 1999 je navezal stike s producentom Igorjem Pedičkom (Casablanca) in ustvaril kratki film Euforia, tri leta kasneje pa se je odločil, da se bo popolnoma posvetil animaciji.

Mednarodni uspeh s kultno animirano serijo Bizgeci

Mastnaku je producent Pediček predlagal, da bi ustvarila animirano serijo in to mu je bilo po godu: "Ko sem si zamišljal kratki film, sem vedno imel težave s tem, zakaj bi v njem predstavil ravno določeno zgodbo, serija pa ti ponuja možnost, da v njej predstaviš tudi 100 kakršnikoli zgodb, ki se dogajajo izbranim likom."

Tako so leta 2002 začeli nastajati Bizgeci. Mastnak jih predstavi: "Bizgeci so pernato ljudstvo, za katere znanstveniki pravijo, da so vmesni člen med pticami in primati, saj imajo namesto kril roke, v kljunih pa zobe. Živijo v lepih hiškah v suhi stepi."

V času umetniške rezidence ministrstva za kulturo v New Yorku je najprej narisal glavnega junaka danes kultne risanke Bizgeci - rumenega, velikega, postavnega, pa tudi nekoliko koleričnega Kokija. Nato je ustvaril še druge junake. Najprej Kokijeva prijatelja - malega, debelušnega rožnatega Biga ter visokega, suhljatega, svetlo-zelenega Figa. Bigo in Figo Kokiju vse verjameta, skupaj pa se lotevajo raznoraznih izzivov. Koki ima tudi "udomačenega" Profesorja, ki bizgecem, ko le ti izčrpajo vse svoje ideje, pomaga s svojimi čudnimi izumi, ter udomačenega mačka Nera.

Mastnak je ustvaril 15 petminutnih animiranih filmov Bizgeci ter nato še 20 enominutnih epizod. Prva dva petminutna dela sta bila Na jug in Češnje. Slednji je bil še posebej uspešen. Mastnak je sicer z Bizgeci gostoval na mednarodnih festivalih, med drugim v sekciji Berlinala Kinderfilmfest in na Festivalu Tribeca, za prikazovanje so serijo odkupile tudi javne televizije na Nizozemskem, Norveškem, v Italiji in Švici. Tako Bizgeci po Medvedu Bojanu Dušana Povha veljajo za eno mednarodno uspešnejših slovenskih animiranih serij. Zanje je prejel tudi nekaj nagrad doma in v tujini, dostopni so tudi na DVD-ju.

Po Bizgecih neustrašni piščančji superjunak Princ Ki-Ki-Do

Po Bizgecih je Mastnak ustvaril neustrašnega slovenskega animiranega superjunaka, piščančjega princa Ki-Ki-Do-ja. Sprva si ga je zamislil kot Princa Valianta, s tem je dobil vse plemenite lastnosti, ki mu pritičejo - bivališče na srednjeveškem stolpu, ki bi lahko simboliziral Ljubljanski grad, in čelado v obliki krone kot navezavo na Triglav.

"A se je izkazalo, da je ime Princ Valiant zaščiteno. Potem sem razmišljal o Princu Baldrijanu in raznih drugih variantah, na koncu pa sem se odločil, da bo piščančku ime Princ Ki-Ki-Do. Morda nekoliko zveni kot aikido. S tem je junak poleg sulice in plemenitih lastnosti dobil še vzhodnjaški pridih in je postal malo samuraja. Spremljata ga tigrasta komarja Tine in Bine, ki izgledata kot ninje in sta neverjetno hitra," je predstavil junake. Ob Ki-Ki-Do-ju in tigrastih komarjih ima pomembno vlogo v risanki tudi svinja Rozalija - Rozi, ki v sicer mirnem Ki-Ki-Do-jevem gozdu, kjer kriminala ni ravno veliko, pogosto poskrbi za težave.

Animirani filmi iz serije o Princu Ki-Ki-Do-ju so bili prikazani na približno 90 festivalih po svetu, epizoda Pošast iz močvirja pa je leta 2014 prejela vesno za najboljši animirani film na Festivalu slovenskega filma, leto kasneje pa posebno omembo žirije v kategoriji Unicef Award na italijanskem filmskem festivalu Lago. Malo retrospektivo je serija dočakala lani v sklopu programa Young Audience na mednarodnem filmskem festivalu v francoskem mestu Aubagne.

Serija Princ Ki-Ki-Do pod okriljem Mastnakove produkcijske hiše Ozor nastaja od leta 2013. Do danes je o ptičjem princu zaživelo 11 epizod. V delu sta še dve z naslovoma Poplava in Poskočno jajce. Ti bosta premierno predvidoma prikazani v začetku prihodnjega leta in tako bo skupno nastalo 13 epizod o ptičjem princu, za katere si Mastnak želi, da bi mesto dobile na primernem nosilcu. Za prihodnost se poigrava z več idejami: "Morda bi delal naprej Ki-Ki-Doja ali pa bi Tine in Bine celo dobila svojo samostojno serijo, morda pa celo kaj daljšega in eksperimentalnega. Bomo videli."

Tako Bizgeci kot Princ Ki-Ki-Do sta ustvarjena v klasični tehniki animacije 2D in brez dialogov, zato ima pri njunem nastajanju pomembno vlogo glasba. Slednjo pri obeh serijah podpisuje oblikovalec zvoka Vojko Sfiligoj: "Že dolgo sodelujeva in točno veva, kdo kaj misli pri določeni sceni, tako da zadeva kar sama steče. Vojko večino glasbe ustvari sam, le pri določenih scenah, iz katerih morda ni popolnoma jasno razbrati, kakšen zvok naj bi jih spremljal, ga opozorim, kaj bi tam želel." Je pa glasbo za uvodno špico Bizgecev prispevala skupina Ana Pupedan, Mastnak pa je skupaj z Vladimirjem Lebnom ustvaril kratki animirani videospot za skladbo skupine, naslovljeno Loknjasta barka (2002).

Mastnak ustvarja za mlade, stare in vse vmes

Na vprašanje, komu namenja svoje animirane filme, je Mastnak odgovoril, da "čim širšemu občinstvu - mladim, starim in vsem vmes". Dodal pa je, da mu veliko pomeni sama ustvarjalna klima v ekipi: "Da skupaj ustvarjamo in se imamo čimbolj luštno ob tem, ko si izmišljujemo zgodbe." Kljub vsemu je pozoren, da v filme ne vključuje preveč "nagravžnih scen" ali drugih nespodobnosti, hkrati pa pravi, da se "prav nič ne špara".

Mastnak je bil letos ob italijanskemu striparju Giorgiu Carpinteriju izbran kot avtor v fokusu natečaja Združenja Vivacomix in revije Stripburger z naslovom Živel strip! Živela animacija! Natečaj je vključeval tudi razstavo Ne-pričakovani preobrat, ki je bila na ogled v ljubljanski Galeriji DLUL ter v pordenonskem studiu Viva Comix. Na postavitvi je bil na ogled izbor Mastnakovih starejših stripovskih del, pomemben del pa je obsegal njegove animirane filme. Andrej Štular je posebej za razstavo naredil še nekaj objektov, ki so viseli s stropa ter Ki-Ki-Do-ja iz kartona.

Kot eden od žirantov je Mastnak odločal tudi o letošnjih nagrajencih natečaja. Povedal je, da so si mladi dali duška in ustvarili "svašta", na temo Ki-Ki-Do-ja pa so nastali predvsem stripi. V enem je predstavljena zgodovina Ki-Ki-Do-ja, ki je bila še za Mastnaka zanimiva novost - piščanček še zelo mlad pobegne iz kletke, nato ga borilnih veščin učijo želve Ninja, na koncu pa pridobi svoje značilno pokrivalo in sulico. So se pa v nekaterih oddanih delih celo prepletli junaki obeh na natečaju izpostavljenih avtorjev. Denimo zlobni Ki-Ki-Do ugrabi Rozi, ona pa na pomoč pokliče detektiva iz Carpinterijevega dela.

Kljub predanosti animaciji Mastnak še vedno tudi slika: "Pri slikanju ni treba vnaprej vsega toliko koncipirati kot pri animaciji. To počnem bolj intuitivno. Je pa slikanje tudi način odmika od animacije, ki je koristen za preusmeritev pozornosti, pa tudi za rojevanje novih idej za animirane filme."

Trenutno svoja dela iz serije Slike na oko, nastala v minulih dveh letih, razstavlja v Kavarni Soteska. Razstavi je takšen naslov nadel zato, ker slike spominjajo na očesa, hkrati pa je zanje značilno, da pri njihovem nastajanju ni uporabljal nobenih meritev, temveč je vse izdelano "tako bolj na oko". In nenazadnje so ta hip tudi vsem na ogled, je hudomušno dodal sogovornik.