Slovenija 4.4.2019 14:12

Pisatelji na Bledu o spodbujanju mladih k branju in pisanju

Bled, 4. aprila - V sklopu 51. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu so zbrani pisatelji na današnji dopoldanski okrogli mizi razpravljali o spodbujanju mladih k branju in pisanju literature. Poudarili so, da je mlade mogoče navdušiti za literaturo s knjigami, primernimi njihovi starosti, s približevanjem njihovim simbolom in z lastnim zgledom.

Bled, Hotel Park.
51. Mednarodno srečanje pisateljev.
Predsednica slovenskega Pena Ifigenija Simonović.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Bled, Hotel Park.
51. Mednarodno srečanje pisateljev.
Francoski pisatelj Sylvestre Clancier.
Foto: Tinkara Zupan/STA

Predsednica slovenskega Pena Ifigenija Simonović je povedala, da imajo v današnjem času odrinjenih knjig, bliskovitih informacij, izumiranja jezikov in krepitve vpliva angleščine na vseh področjih življenja pisatelji veliko nalogo. Pisati morajo namreč za tiste, ki jih je treba najprej naučiti brati, nato ljubiti literaturo in tudi znati posredovati svoje misli.

Slovenski center Pen je zato svojo okroglo mizo v okviru mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu naslovil Domišljija in stvarnost - prebujanje mladih za literaturo. Mariana Gorczyca iz Romunije je poudarila, da so danes zelo pomembne podobe. "Vendar ne smemo pozabiti povedati mladim, da je bolje, da si ustvarijo lastne mentalne podobe in ne, da jemljejo vse mogoče podobe, ki jih dobijo brez vsakega truda," je povedala.

Pojasnila je, da literatura pomeni živeti v možnostih ter da pisati in brati pomeni razumeti, tudi strpnost, prijateljstvo in mir. Pripovedovanje je princip in sad osvoboditve vsakega človeka, je poudarila in opomnila na pomen literature in pripovedovanja za vse, od najmanjših otrok, ki poslušajo pravljice, pa do mladostnikov, ki občutijo različne emocije.

Marko Kravos meni, da je za oživljenje mesta knjige v današnji družbo najbolj pomembno to, da nas mladi vidijo s knjigo v roki, ko beremo, ko s knjigo pozabimo na lakoto in na spanec, na službo in na spor s sosedom.

Ifigenija Simonović je opozorila, da je nadvse pomembno, kaj otroku ponudimo v branje v določenem obdobju njegovega otroštva. "Tisti, ki otroke silijo brati neustrezne knjige, pravzaprav zlorabljajo otrokovo zaupanje, uničujejo njegovo radovednost in veselje do branja," je prepričana predsednica slovenskega Pena, ki je zaskrbljena, da morajo otroci brati, kar ni primerno za njih in zasovražijo literaturo. Tako se je spomnila, kako je morala sama prezgodaj brati Dostojevskega in Cankarja.

Saša Stojanović, ki je član češkega Pena, je izpostavil dolžnost povabiti mlade generacije k branju oziroma k pomnjenju dobrega in zlega, o čemer pripoveduje literatura. Nagovoriti jih je treba v jeziku, ki ga poznajo, to je s sprejemanjem njihovih simbolov, virtualnih junakov in futurističnih kompozicij.

Tanja Tuma je opozorila, da je svet, s katerim se soočajo tudi milenijci, še vedno poln zla, a ne vedo, kako se z njim spopasti, zato se zatekajo na splet. Premakneta jih lahko dva pojma, ki ju izraža dobra književnost - čustvo in sočutje, je prepričana: "Ganiti je treba milenijce, jih vreči iz njihovega udobja ter jih soočiti s svetom, kakršen je, izven svetovnega spleta. Naj jim pridejo solze v oči ob podobah trpljenja. In beseda sočutje, to vezivo človeštva, bo sledila sama od sebe."

Danilo Kocevski iz makedonskega Pena pa je spregovoril o mladih pisateljih, ki se srečujejo z veliko težavami pri integraciji v etablirane literarne kroge. Prebujanje mladih lahko predstavlja velik izziv in povzroča določeno zmedo ter preoblikovanje obstoječih vrednot, pri čemer obstoječi sistemi morda ne prepoznajo pomena teh sprememb.