V Slovenj Gradcu prvič na ogled mednarodna razstava del umetnikov gibanja NO!art

Koroška galerija likovnih umetnosti se je z gibanjem NO!art seznanila pred dobrim desetletjem, dela Borisa Lurieja pa je želela vključiti že v razstavo Vojna, ki jo je pripravila leta 2017, a ji njegovih del ni uspelo pridobiti. Tokrat ji je v sodelovanju z istoimensko fundacijo iz New Yorka to uspelo. Postavitev so v Slovenj Gradec pripeljali z razstave v latvijski Rigi, kjer je Lurie odraščal, s Koroške pa se razstava poleti seli še v Izrael.

Slovenjgraška galerija, ki ves čas svojega delovanja naslavlja družbeno aktualne teme, želi z razstavo nagovoriti strokovno in splošno javnost. "Gre za izvensistemsko gibanje, ki predstavlja praznino znotraj razmisleka umetnostne zgodovine o gibanjih v 60. letih," je na današnji novinarski konferenci pred večernim odprtjem razstave opozorila direktorica galerije Andreja Hribernik. Meni, da je prav, da ravno letos, ko Slovenj Gradec obeležuje 30-letnico prejema naziva Združenih narodov mesto glasnik miru, tudi galerija odpre protivojne teme.

NO!art je bil koncept, ki ga je predvsem v 50. in 60. letih 20. stoletja udejanjala radikalna umetniška skupina v New Yorku. Njen glavni predstavnik je bil judovski umetnik z izkušnjo holokavsta, rojen v Rusiji, Boris Lurie (1924-2008), ki je gibanje NO!art ustanovil leta 1959 skupaj s Samom Goodmanom in Stanleyjem Fisherjem. Z gibanjem so se odzivali na prevladujoči status abstraktnega ekspresionizma, ki je bil v njihovih očeh zaradi popolne odsotnosti političnega diskurza prazen in ponižujoč do perečih družbenih problemov.

Njihov upor je postal še močnejši z vznikom in komercialnim uspehom pop arta. NO!art je vztrajal, da mora biti umetnost v službi resnice in v smislu družbene akcije naslavljati najtežje in najbolj izpostavljene teme tedanjega sveta, kot so bile imperializem, rasizem, seksizem in jedrska oboroževalna tekma.

Luriejeva skrajno kontroverzna likovna dela je umetniški svet v času, ko so nastajala, dosledno zavračal, od 70. let dalje je tudi redko razstavljal in svojih del ni ponujal na prodaj. Z nekaterimi preglednimi publikacijami in razstavami, zlasti v evropskih umetnostnih muzejih, je bil pomen gibanja NO!art prepoznan šele od konca 80. let.

Razstava v Slovenj Gradcu zajema predstavitev ustvarjanja skupno 15 "zelo politično angažiranih umetnikov, neke vrste aktivistov, ki so umetnost videli predvsem kot orodje družbenega angažmaja", je danes povedal kustos galerije Marko Košan, ki je razstavo pripravil skupaj z umetnostno zgodovinarko in galeristko iz Rige Ivonno Veiherte ter svetovalcem fundacije Rafaelom Vostellom.

Razstava je zastavljena razlagalno s podanim kontekstom, spremljata jo dva filma in obsežen katalog, v katerem se Košan dotakne tudi izkušnje koncentracijskih taborišč v delih slovenskih umetnikov Zorana Mušiča in Bogdana Borčića. Glede razstave pa v Koroški galeriji likovnih umetnosti opozarjajo, da vključuje dela z nazorno in občutljivo vsebino, namenjeno odraslim in mladim s spremstvom.

Fundacijo Boris Lurie Art Foundation iz New Yorka je leta 2008 ustanovila Luriejeva prijateljica Gertrude Stein. Fundacija skrbi za ohranjanje, raziskovanje in promocijo dediščine tega umetniškega fenomena, je na novinarski konferenci povedal Vostell, ki je tudi eden od govorcev na simpoziju, ki do 14. ure poteka v slovenjgraški glasbeni šoli. Razstavo v galeriji odpirajo ob 18. uri.