V Weimarju stoletnico gibanja okronali z odprtjem Muzeja Bauhausa

Muzej, zgrajen v minimalističnem slogu v obliki kocke, po pisanju nemške tiskovne agencije dpa v ospredje ponovno postavlja pomembno vlogo, ki sta jo gibanje in šola Bauhaus imela v pogosto razburkani nemški zgodovini.

Bauhaus je 1. aprila leta 1919 v Weimarju, v kaotičnem obdobju, ki je sledilo koncu 1. svetovne vojne, ustanovil arhitekt Walter Gropius. Visoka šola za arhitekturo in oblikovanje se je v vseh pogledih oddaljila od tedaj prevladujočih norm. Bauhaus je deloval kot združba najbolj avantgardnih umetnikov v vlogi učencev in učiteljev, ki so vsi živeli v kampusu in ustvarjali.

Sodelavci šole so bili med pionirji iskanja odgovora na vprašanje, kako proces modernizacije vključiti v oblikovanje in umetnost. Posebnost Bauhausa je bila tudi, da je šola pod eno streho združevala pedagoški proces in prakso. V stavbi so bile namreč tudi delavnice, kjer so študenti in njihovi mentorji lahko praktično preizkusili nove ideje in tehnične rešitve, do katerih so se prikopali v teoretskem delu študija.

Iz Weimarja je leta 1925 šolo pregnala na novo vzpostavljena desno usmerjena lokalna oblast, ki je trdila, da so jo "zavzeli Judje". Bauhaus se je tedaj preselili v Dessau, leta 1932 pa še v Berlin. Leta 1933 so šolo razpustili nacisti, ki so trdili, da predstavniki gibanja ustvarjajo "degenerirano umetnost".

Hellmut Seemann, vodja mestne fundacije Klassik Stiftung Weimar, je po pisanju dpa povedal, da so z odprtjem novega muzeja v Weimarju odprli nov pogled na začetke delovanja Bauhausa, hkrati pa predstavljajo, kako pomemben je bil vpliv tega modernistično naravnanega gibanja še po selitvi v druga mesta v času vzpona nacizma. Načrtovalci so muzej tudi namenoma postavili na lokacijo s pogledom na osrednji mestni park ter bližnji nacistični kompleks Gauforum.

Po ukinitvi Bauhausa v Nemčiji se je veliko njegovih članov umaknilo v tujino, tudi Gropius, pa arhitekt Mies van der Rohe ter slikar in grafični oblikovalec Lyonel Feininger. Za kratek čas se je v Weimarju šolal tudi v Trstu rojeni slovenski umetnik Avgust Černigoj.

V zbirki Weimar Bauhaus je trenutno 13.000 predmetov. Med njimi so sloviti stol Wassily Marcela Breuerja ter keramika, fotografije in številni predmeti, denimo kavni servisi in luči. Vsi predstavljajo težnjo Bauhausa, da bi v razmahu urbanega življenja v začetku 20. stoletja ustvarjal lepe, a funkcionalne objekte za vsakdanjo rabo. Vplivi šole so kasneje segli še na druga področja umetnosti - ples, gledališče in glasbo.

V gradnjo Muzeja Bauhausa v Weimarju je bilo vloženih dobrih 27 milijonov evrov, gre pa za enega od treh večjih projektov, ki sodijo v letošnje obeleževanje 100-letnice gibanja. Berlinski muzej je trenutno v fazi prenove, v septembru pa bodo nov muzej, posvečen Bauhausu, postavili tudi v mestu Dessau. Tam delujoča Ustanova Bauhaus Dessau se namreč ponaša z drugo največjo zbirko, povezano s to visoko šolo za arhitekturo in oblikovanje.

Poleg obnove oziroma gradnje novih muzejev je Nemčija skupno 17 milijonov evrov iz javne blagajne vložila v praznovanje 100-letnice gibanja po svetu ter v okoli 500 razstavnih in drugih dogodkov po državi, še navaja dpa.