Na zagrebškem bienalu kompozicija Vinka Globokarja o vprašanju eksila

Kompozicijo za 32 različnih instrumentov, zbor 48 pevcev, sopranistko, recitatorja in anonimnega improvizatorja je napisal po naročilu Bavarskega radia v Münchnu, kjer so jo krstno izvedli leta 2015. Kot je tedaj pojasnil Globokar, je glasbo napisal na verze, izbrane iz pesniške zbirke o eksilu, ki so jo izdali Združeni narodi in prinaša pregled najpomembnejših poetov od Homerja do danes, v glavnem tistih, ki so bili izgnani.

Izbral je verz iz vsake od 49 pesmi, nato pa jih je prevedel v sedem jezikov, da bi občinstvu pokazal, kako nekdo prihaja v drugo državo in ne razume njenega jezika. Odpela jih bo sopranistka Piia Komsi. K temu je dodal še lastno besedilo v francoščini, za katerega si je zamislil, da ga v jeziku občinstva, pred katerim se delo izvaja, pripoveduje recitator. V Zagrebu ga bo interpretiral igralec Sreten Mokrović.

S tem delom je Globokar želel predstaviti razmišljanje nekega emigranta ter izpostaviti diskrepanco med razumljivostjo in nerazumljivostjo. Njegov namen je namreč bil, da bi občinstvo postavilo v položaj azilanta. "Sopranistka poje zelo pomembne misli, a jih občinstvo v glavnem ne razume, zato pa recitator pripoveduje zgodbo," je ob praizvedbi pojasnil skladatelj.

Zboru in Orkestru Slovenske filharmonije bo dirigiral Berislav Šipuš, na kontrabasovskem klarinetu bo Michael Riessler, solist improvizator pa do trenutka izvedbe ostaja skrivnost, da bi, kot piše na spletni strani bienala, "poglobil občutek neustreznosti in uresničil prvo dejanje seznanjanja z izpostavljenostjo izseljenca pri srečanju s članom usklajene skupnosti". Tveganje je po Globokarjevem mnenju veliko, vendar dopušča edinstven trenutek, ki ga komponirana glasba po njegovem prepričanju ne bo nikoli dosegla.

Globokar, ki bo letos dopolnil 85 let, se je rodil leta 1934 slovenskim priseljencem v Franciji, stalno pa se vrača v družinsko hišo v Žužemberku. Sodi med vodilne skladatelje povojne glasbene avantgarde. Vseskozi je deloval na stičišču med kompozicijo in svobodno improvizacijo, saj je bil aktiven tudi kot virtuoz na pozavni.

Vprašanje preseljevanja je ena od tem, ki sem jim posveča, sicer pa njegove skladbe redko temeljijo na specifičnih glasbenih idejah, bolj ga vodijo vprašanja, ki se zastavljajo zunaj glasbe: psihološka, socialna, politična, humanistična in druga.