misliV Britanskem muzeju grafike norveškega umetnika Edvarda Muncha
London, 12. aprila - V Britanskem muzeju je na ogled razstava Edvard Munch - ljubezen in strah, ki predstavi ustvarjanje na področju grafike norveškega umetnika Edvarda Muncha. Muncha najširša javnost pozna po oljni sliki Krik, manj pa je znano, da se je umetnik po desetletju slikarskega ustvarjanja posvetil grafiki in bil med pionirji tega žanra.
Velika Britanija, London.
London.
Arhiv STA.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Po besedah Steina Olava Henrichsena, direktorja Munchovega muzeja v Oslu, v sodelovanju s katerim so pripravili londonsko razstavo, umetnikov močan in zelo oseben vizualni jezik še danes v ljudeh izzove najgloblje občutke.
Munch se je z grafiko srečal predvsem v Parizu in Berlinu, grafične tehnike pa je uporabljal na inovativen način. Kot enega od vrhuncev razstave nemška tiskovna agencija dpa izpostavlja redko črno-belo litografija Krika, ki jo je Munch izdelal leta 1895 v Berlinu. Ob njej je očitno, da umetnik v svojem najbolj slavnem delu prikazuje osebo, ki krika ne proizvaja, ampak ga sliši, je povedala kustosinja razstave Giulia Bartrum.
Med drugim je na ogled še litografija Madonna, barvni lesorez z naslovom Glava ob glavi ter Vampir II, ki je kombinacija barvne litografije in lesoreza in ki velja za simbol ženskega zapeljevanja, še piše dpa.
Muzej v Oslu je za doslej najobsežnejšo razstavo Munchovih grafik v Veliki Britaniji prispeval okoli 50 od 83 razstavljenih del. Razstava bo na ogled do 21. julija.
Munch se je rodil v Lotnu. Študiral je arhitekturo in akt. Z državno štipendijo je od leta 1889 bival v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, pozneje, po živčnem zlomu, se je vrnil na Norveško. Njegov svet je bil svet samote, melanholije, bolesti, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike.
Eden od glavnih znanilcev ekspresionizma je pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla razvil zelo oseben, dramatičen slikarski svet. S pomočjo svojih stvaritev se je soočal z lastnimi travmami ter vseprisotnimi in vedno aktualnimi eksistencialnimi vprašanji.
Ob svoji smrti je umetnik mestu Oslo zapustil okrog 1100 slik, 15.500 grafik, 4700 skic in šest skulptur, ki jih hranijo v Munchovem muzeju. Ta se je leta 2004 znašel na naslovnicah časopisov, ko so oboroženi roparji ukradli Munchovi deli Krik in Marija. Slika Krik, ena od štirih obstoječih različic, je nastala leta 1893 in velja za zgodnjo mojstrovino ekspresionizma. Norveška policija je sliki našla avgusta 2006.