Nina Peče Grilc za STA: Mesto z mestnim kinom je mesto, čigar duša je bogatejša, širša, polnejša

Za začetek nam morda poveste, kakšna je razlika v duhu mesta, ki ima artkino, in tistim, ki ga nima?

Kultura je vezivo družbe in razumevanje filma kot umetnosti, ki sodi v področje razvoja kulture, je odraz vizije za kakovost življenja v nekem mestu. Mestni kino je prostor, ki ljudem omogoča stik s filmsko umetnostjo, a je obenem prostor druženja in kakovostnega preživljanja prostega časa. Je svet, v katerem lahko soustvarjamo niz vrednot, spletamo družbene in medosebne vezi, ki nas v življenju bogatijo. Zgodba Kinodvora je zanimiva tudi zato, ker kino na Kolodvorski svoje poslanstvo mestnega kinematografa opravlja že skoraj stoletje. S številnimi preobrazbami je kljuboval času kot svojevrsten dokaz, da je to, kar se v njem godi, pomembno. Ko so se mesta odpovedala velikemu delu svoje filmske kulture in film prepustila velikim komercialnim kino centrom, je začel film izgubljati svoj status, pa tudi filmski gledalec je dobil drugačno vlogo.

V poplavi večinoma enolične in manj kakovostne kinematografske ponudbe komercialnih verig je bila ideja Kinodvora kot osrednje art kino postaje vizija hrama filmske umetnosti. Mestni kino Kinodvor je idejo kakovostne filmske izkušnje okrepil s poslanstvom razvoja občinstev. Več filmske kulture prinaša več radovednosti in zanimanja za raziskovanje filma in sveta, občinstvo art kina je zahtevnejše. Izkušnja, ki si jo delimo v kinu, nas povezuje tudi takrat, ko imamo o filmu različna mnenja in se naši okusi ne ujemajo. Ideja mestnega kina je spodbujanje priložnosti, da lahko filme gledamo in se o njih pogovarjamo vsi, vsak s svojega zornega kota, s svojo refleksijo in možnostjo za izmenjavo mnenj. Kino je kar se da demokratičen prostor, v katerem se okrog zanimanja za umetnost tke kultura in razvija živahno kulturno vrvenje. Nedvomno je mesto, v katerem živijo radovedni, raziskovalni, ustvarjalni, družabni in nenazadnje tudi zadovoljni ljudje, najlepše mesto. Mesto z mestnim kinom je mesto, čigar duša je bogatejša, širša, polnejša.

Če se po dveh mandatih ozrete nazaj. Kaj z vašo ekipo štejete med največje dosežke?

Ker odhajam v trenutku, ko je kino v odlični kondiciji, imam to prednost, da vidim rezultate v pravi luči. Te rezultate potrjuje odziv ljudi, s katerimi in za katere smo jih dosegli. Občutek, da smo v mestu za ljudi in za film naredili nekaj izjemnega, je bogata življenjska izkušnja. Če bi dosežke strnila na skupni imenovalec, bi rekla, da je Kinodvor v mesto, kulturo in film prinesel novo razumevanje pomena kina in okrepil vlogo filmskega gledalca. In to navkljub prenekateremu nejevernežu, ki ni verjel v uspešno zgodbo. Zgodbo, ki smo jo pletli na povezovanju vseh deležnikov v filmski verigi, od avtorjev, producentov, režiserjev, distributerjev. Ponosna sem, da smo omogočili preporod v slovenski filmski kulturi in filmski vzgoji ter ogromno nepozabnih trenutkov in doživetij za zelo veliko zelo različnih ljudi.

Verjamem, da ima vodenje tima odločilno vlogo in ponosna sem seveda tudi nase, da nama je s Koenom to uspelo. Koen Van Daele, moj pomočnik pri vodenju in programski direktor, je človek, brez katerega se tega izziva pred desetimi leti ne bi lotila. Prva leta so bila izrazito graditeljska, z vsem pritiskom, garanjem in odrekanjem, ki navadno spremlja takšne zagone. Ponosna sem na vse sodelavce, ki so vložili toliko truda in energije ter zaupali ideji in viziji tega projekta. A nihče se ne rodi vseved in v timskem delu je pomembna pripravljenost posameznika, da se uči, spreminja in razvija, tudi vodja. Vesela sem vseh spoznanj, ki jih je človek deležen v intenzivnem stiku z ljudmi, zagotovo sem zaradi njih boljši človek. Hvaležna sem vsem sodelavcem v Mestni občini Ljubljana za izjemno kolegialnost in sodelovanje v vseh skupnih letih, predvsem pa županu in njegovi ožji ekipi ter oddelku za kulturo in oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje za zaupanje ter vztrajno podporo mojemu oziroma našemu delu in viziji. Počutje ljudi je nalezljivo, zato je v našem kinu še toliko bolj pomembno, da smo ekipa - gostitelji zadovoljni, ker svojo dobro voljo širimo po prostoru in med ljudi. Zato je Kinodvor kraj dobrega počutja.

Kinodvor je v zadnjih desetletjih postal preprosto premajhen za vse programske načrte. Kako kaže art minipleksu, ki je že nekaj časa v igri?

Načrtovanje razširitve Kinodvora se je začelo že v prvih letih delovanja mestnega kina, saj kino z eno dvorano že dolgo ni več rentabilen. Seveda je njegova dodana vrednost neprecenljiva, zlasti na področju vseh filmsko-vzgojnih dejavnosti za otroke in mlade v izobraževalnem kot tudi prostem času. A z vidika ekonomije filma in v luči ponudbe in povpraševanja so nekatere naše poteze kot strel v koleno. Kako naj filmski distributer razume, da filma, ki je bil še včeraj razprodan, danes ni več na sporedu? Kako naj ljudje sprejmejo, da so odmevni filmi v kinu le nekajkrat, potem pa jih ni več? Ta situacija je absurdna, a postulatu raznolikosti programa in poslanstvu razvoja filmske kulture so podrejeni tudi ekonomski kazalci. Z vidika bogate filmsko-kulturne ponudbe je to velik privilegij, a dosegli smo ga tudi zato, ker so naši rezultati že v prvih letih presenetili prav vse.

Rokovanje s filmsko vsebino, kakovost filmske izkušnje in zaupanje v naše delo so nam prinesli položaj, v katerem nam zaupajo tako naši obiskovalci kot tudi ključni poslovni partnerji. Zato smo lahko pri ustvarjanju programov zelo suvereni in nemalokrat v Sloveniji vendarle ugleda kino platno kateri od filmov, ki jih distributer, če ne bi bilo Kinodvora, sploh ne bi prikazoval v Sloveniji. Toda leta 2012 je postalo jasno, da je v obsegu programa in pričakovanem letnem obisku dosežena zgornja meja. Naši rezultati presegajo zmogljivosti ene in pol kinodvorane, zato jih z začudenjem in občudovanjem spremljajo naši mednarodni kolegi in v evropskem združenju kinematografov Europa Cinemas uživamo poseben ugled.

Kje se je torej zataknilo pri odrešitvi - minipleksu?

Žal prvi načrti za lokacijo novogradnje minipleksa v središču mesta niso uživali zadostne podpore, zato je bilo potrebno čakati na naslednjo priložnost. Na srečo se je pokazala zelo kmalu in pravzaprav po naključju, a sodelovanje z njenimi idejnimi nosilci in MOL je steklo in v lanskem letu je bila urejena večina lastništva prostorov ter izdelana investicijska dokumentacija. Načrt za razširitev Kinodvora v mestni minipleks z več dvoranami v podhodu Ajdovščina je tako ena od investicijskih prioritet vizije razvoja kulture v Ljubljani.

V pripravi je naloga za javni natečaj, ki bo izveden v tem letu, naslednje leto se začnejo dela na terenu. V Kinodvoru smo že začeli s pripravami na razširitev, tudi v okviru dejavnosti, načrtovanih v tem letu, saj se ekipa dobro zaveda, kakšni so njeni izzivi. Razvoj vsebin in občinstev, ki bodo polnili nove dvorane, bo nedvomno prioriteta vseh programskih in drugih strateških razmislekov v naslednjem obdobju, kar je tudi odlično izhodišče in motivacija za novo vodstvo. Verjamem, da bo Ljubljana v naslednjih letih z vzpostavitvijo sodobnega kulturnega središča v osrčju mesta, ki prinaša raznolike možnosti za razvoj urbane kulture, filma in avdiovizualne umetnosti za nova in mlada občinstva, postala vzor številnim evropskim metropolam. In prepričana sem, da bo minipleks Slovenski cesti vdihnil novo življenje.

Kaj bi zaželeli novemu vodstvu? Siceršnja ekipa Kinodvora sicer ostaja?

Novemu vodstvu, ki bo imenovano 15. aprila, želim v prvi vrsti uspešno izvedbo projekta razširitve na mestni minipleks. Vsi po svetu, ki delamo v kinih, vemo, da je uspešna implementacija potreb kina v takšnem projektu ključna. Moja odločitev, da zapustim mesto direktorice, preden se za kino začne novo obdobje rasti in razvoja, je bila bistveno lažja zaradi vedenja, da ekipa na čelu s Koenom in njegovo programsko vizijo ostaja.

Kinodvor ima številne sodelavce in partnerje, ki vsi skupaj soustvarjajo vse dosežke in prepričana sem, da bo z vizijo povezovanja in sodelovanja Kinodvor uspešen tudi v prihodnje. V desetih letih smo naredili ogromne korake, premaknili marsikatero mejo in potrkali na veliko vrat. Včasih so ta ostala zaprta. Kinodvor si je zadal cilje, ki presegajo njegov lokalni pomen mestnega kina. Zanetili smo renesanso v dojemanju filma med novimi generacijami, obudili smo strast do obiskovanja kina v zrelih letih, vrnili smo film med osnovnošolske in srednješolske izbirne predmete, spodbudili smo prenovo in strokovno rast slovenskih art kinov, postali smo primer dobre prakse doma in po svetu. Bili in smo zgled vsem, ki so v zadnjih desetih letih v Sloveniji ponovno odpirali kinodvorane.

Iskreno bi si želela, da bi ti rezultati učinkovali širše in da bi se filmska kultura v Sloveniji krepila bolj odločno in strateško. Ne gre le za vprašanje finančnih podpor, temveč za jasno in odločnejšo vizijo, za strateški razvoj področij, za sinergije med nacionalnimi in lokalnimi politikami, za medresorsko povezovanje in za multiplikacijo učinkov. Predvsem pa za bolj transparentno delovanje v javnem interesu in spodbujajoče, ne zavirajoče okolje ali posameznike. Zato želim novemu vodstvu Kinodvora še več odprtih vrat, da bodo učinki delovanja tega zavoda lahko čimbolj vsestranski in daljnosežni.

In seveda za konec. Kakšni izzivi so zdaj pred vami?

Velik del mojega poklicnega časa bo v prihodnje povezan z razvojem projektov, ki jih skupaj s soprogom Urošem Grilcem razvijava v zavodu in založbi Škrateljc. Gre za dejansko ustvarjanje novih zgodb - za inovativne projekte družinskega turizma in založništva otroške in mladinske literature. Gradimo Transverzalo pravljično-doživljajskih poti po Sloveniji, v tem trenutku so odprte že tri: Pot pastirskih škratov na Krvavcu, Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu in Pot močvirskih škratov na Mali plac na Ljubljanskem barju. In nastajajo še nove.

Na naših poteh se otroci skozi zgodbo spoznavajo s kulturnimi in naravnimi identitetami naših krajev. Gre za kompleksne produkte, povezovanje različnih področij, prepletanje naravne in kulturne dediščine, mi pa iz njih oblikujemo konkreten turističen produkt za družine. To delo terja veliko ustvarjalnosti in me neznansko veseli ter izpolnjuje. Pustolovski duh na misiji in raziskovanje ter spoznavanje neznanega otroke in mlade motivira za gibanje v naravi, branje in opazovanje ter razumevanje življenja v krajih, ki jih obiščejo. In prinaša novo izkušnjo otrokom in staršem, ki je polna veselja in novih doživetij.