Starosta slovenskega baleta Henrik Neubauer praznuje 90. rojstni dan

Henrik Neubauer, ki sodi v slovenski baletni umetnosti in izobraževanju s tega področja v sam vrh kulturnega ustvarjanja, se je rodil na Golniku. Leta 1953 je diplomiral iz medicine in na Srednji baletni šoli v Ljubljani. V koreografiji se je izpopolnjeval v Moskvi in New Yorku.

Že v času študija je bil član in solist ljubljanske Opere. Med letoma 1960 in 1972 je vodil baletni ansambel Opere SNG, nato pa je bil do leta 1982 direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana. Nekaj let je vodil tudi Opero in balet Maribor in predaval operno igro na ljubljanski akademiji za glasbo, ves čas je tudi pisal. Je pionir raziskovanja plesne zgodovine v Sloveniji in prav njemu gre zahvala za prvi celoviti pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti Slovencev.

Njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji, sicer pa njegova publicistična dejavnost obsega področje plesne in operne umetnosti. Je avtor več kot 30 knjig in prek 500 člankov s področja opere in baleta, sodeloval pa je tudi pri okrog 20 enciklopedičnih edicijah domačih in tujih založniških hiš.

Na glasbo slovenskih skladateljev je koreografiral več izvirnih baletov, med drugim Pomladno srečanje Bojana Adamiča, Iluzije Slavka Osterca in Obrežje plesalk Zvonimirja Cigliča, kot tudi vrsto del tujih skladateljev, kot so Beneški zamorec, Ognjena ptica, Trnuljčica, Romeo in Julija ter Peer Gynt.

Ustvarjal in predaval je tudi v tujini. Lani je bil na 35. svetovnem kongresu Mednarodnega gledališkega inštituta v španski Segoviji imenovanj za častnega člana te ugledne mednarodne organizacije ter prejel posebno odlikovanje za svoje dolgoletno predano delo v mednarodnem prostoru.

Prejel je tudi druge številne nagrade. Leta 1970 je postal častni doktor Univerze plesa v Parizu, nagrado Lydie Wissiak je leta 2002 odklonil, leta 2009 pa ga je nekdanji predsednik Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge.