Svet 19.4.2019 6:00

V Torontu besedni dvoboj: Slavoj Žižek vs. Jordan B. Peterson

Toronto, 19. aprila - V Centru performativnih umetnosti Sony v Torontu se bosta ob 19.30 po lokalnem času v debato spustila mednarodno priznani filozof Slavoj Žižek ter klinični psiholog Jordan B. Peterson, avtor več knjižnih uspešnic. Iskala bosta odgovor na vprašanje, v katerem sistemu je človek najbolj srečen - marksizmu ali kapitalizmu.

Ljubljana. Filozof Slavoj Žižek. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Filozof Slavoj Žižek.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Današnji besedni spopad velja za enega najbolj pričakovanih dogodkov v akademskem svetu in širše, saj se bosta soočila dva ideološko popolnoma različna misleca. Žižek, ki je nedavno praznoval 70 let, velja za enega izmed filozofov z največjo publiciteto v svetovnem merilu, lahko bi rekli, da ima skorajda status rockerske zvezde. Svoja dela, ki veljajo za akademske uspešnice, objavlja pri najuglednejših svetovnih založbah, leta 2012 pa ga je tednik Foreign Policy uvrstil na lestvico 100 največjih globalnih mislecev.

Področja Žižkovega raziskovanja so nemški idealizem, psihoanaliza in politična filozofija. Bil je učenec in je interpret Jacquesa Lacana, piše pa o fundamentalizmu, ljudski toleranci, politični korektnosti, globalizaciji, subjektivizaciji, človekovih pravicah, Leninu, mitih, Alfredu Hitchcocku itd., piše na spletni strani založbe Sanje. Žižek je ustanovitelj in predsednik Društva za teoretsko psihoanalizo, profesor na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani ter mednarodni direktor Inštituta za humanizem Birkbeck na Univerzi v Londonu.

Kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu Peterson (56) pa razdvaja javnost, odkar je pred nekaj leti postal globalna zvezda. Njegova ključna področja delovanja so psihologija religije in ideološkega verovanja ter ocenjevanje in izboljšava osebnosti in nastopanja. Desnica si ga je izbrala za svojega glasnika, levičarji pa imajo zanj veliko negativnih oznak, med drugim, da je šovinist in rasist.

V svojih predavanjih Peterson zagovarja enake možnosti, a hkrati meni, da zaradi različnih sposobnosti vsi ne morejo biti uspešni. Kritiki mu pri tem očitajo, da zlahka pozabi na osnovo, družbeno neenakost, a Peterson skoraj vedno za in na vse najde odgovor, ki ga podkrepi tudi s t.i. tipičnimi primeri iz resničnega življenja.

Peterson je novembra lani ob promociji dela 12 pravil za življenje; Protistrup za kaos obiskal Ljubljano in tedaj dejal, da bi se z veseljem soočil z Žižkom, če bi nekdo poskrbel za organizacijo srečanja. Njegova pobuda se bo danes uresničila.

In kaj Žižka in Petersona pravzaprav tako zelo razlikuje? "Žižek se deklarira za marksista in ateista, je pa v zadnjem času večkrat branil krščanstvo in že prej presenetil s poznavanjem teologije. Čeprav levičar je za nekatere ekstremne levičarje Žižek konservativni evropski intelektualec, ki se tu in tam spogleduje z desničarsko idejo," je v Delu o mednarodno najvidnejšem slovenskem filozofu zapisala Jožica Grgič.

Peterson pa je po njenih besedah ikona desnice, označuje se za liberalca in z nekaterimi stališči za levičarja, in tudi on pravi, da ni veren, se pa veliko sklicuje na Biblijo, predvsem Staro zavezo. "Objektivno o njem ni mogoče reči, da je trdi desničar, je konservativni liberalec, svoboda govora je zanj največja družbena pridobitev. Nima intelektualne širine, kakršno ima Žižek, to je širine klasičnega evropskega intelektualca. Ena od razlik je tudi, da se Peterson sklicuje na Junga, Žižek na Freuda," je še zapisala novinarka Dela.