misliV londonskem Muzeju oblikovanja razstavni poklon Stanleyju Kubricku
London, 29. aprila - V londonskem Muzeju oblikovanja je na ogled razstava, ki s približno 700 predmeti, filmi, intervjuji, pismi in fotografijami pripoveduje edinstveno zgodbo ustvarjanja ameriškega cineasta Stanleyja Kubricka, enega najpomembnejših režiserjev 20. stoletja. Odprta bo do 17. septembra.
Razstava korak za korakom razkriva, kako je Kubrick ustvarjal specifične svetove v svojih žanrskih filmih. Prav tako je mogoče podoživeti ikonične prizore iz filmov, kot so Izžarevanje, Široko zaprte oči, Peklenska pomaranča, Popolna bojna oprema in 2001: Odiseja v vesolju, piše na spletni strani muzeja.
Med drugim je na razstavi mogoče videti podroben model centrifuge, ki jo je Kubrick dal razviti za film 2001: Odiseja v vesolju, ter filmske rekvizite, kot je zloglasna čelada z napisom Born to Kill (Rojen za ubijanje), ki jo je v filmu Popolna bojna oprema nosil vojak Joker, ter kostume iz filmov Peklenska pomaranča in Barry Lyndon.
Razstava pripoveduje tudi o Kubrickovem sodelovanju z oblikovalci, kot so Hardy Amies, Eliot Noyes, Ken Adam in Saul Bass. Slednji je Kubricku predstavil kar 300 verzij plakata za film Izžarevanje, preden je bil ta zadovoljen.
Kot je pred časom poročal spletni portal The Guardian, je pomemben podpornik razstave tudi Kubrickov svak in izvršni producent mnogih njegovih filmov Jan Harlan. S Kubrickom je začel sodelovati leta 1969 pri njegovem nerealiziranem filmu Napoleon.
O Kubricku je Harlan povedal, da je bil izjemno zahteven, še posebej do sebe. Številne stvari v njegovih filmih pa so se zgodile tudi po naključju. Ko je denimo razmišljal o glasbi za film 2001: Odiseja v vesolju, mu je predvajal Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa; glasba je postala ena najbolj slavnih v zgodovini filmske glasbe.
V New Yorku rojeni Kubrick (1928-1999) je že od ranega otroštva kazal zanimanje za literaturo, fotografijo in film. Pri 17 letih je kot vajenec profesionalnih fotoreporterjev za revijo Look začel ustvarjati fotoreportaže, v katerih se je posvečal upodabljanju družbe v ZDA po koncu druge svetovne vojne, temi, ki je kasneje postala ena od osrednjih zanimanj njegovih filmov.
V objektiv je med drugim ujel podobe s prizorišč zločinov, iz življenja loščilca čevljev in univerzitetnega gledališkega ansambla. V sekvenčnih fotografijah je že bil razviden njegov filmski pristop k svetu podob.
Kasneje je začel snemati kratke in dokumentarne filme ter se razvil v enega najbolj vplivnih in tehnično podkovanih režiserjev v filmski zgodovini. Njegov prvenec je bil kratki dokumentarni film Day of Fight (Dan spopada, 1951). Prvi celovečerec Strah in poželenje je predstavil leta 1953, uveljavil pa se je leta 1957 s filmom Steze slave, v katerem je dramatično prikazal zgodbo o nepravičnosti v francoski vojski med prvo svetovno vojno.
Posnel je 16 celovečercev. Kljub večkratnim nominacijam za oskarja je dobil le en kipec, in sicer za posebne vizualne učinke v kultni znanstvenofantastični vesoljski odisejadi 2001: Odiseja v vesolju.