Steletova nagrada za življenjsko delo Danilu Breščaku

Dobitnik nagrade za življenjsko delo Danilo Breščak je začetne delovne izkušnje nabral v petih letih dela kustosa - arheologa v Dolenjskem muzeju. Od leta 1980 je bil zaposlen v enoti za varstvo naravne in kulturne dediščine Zavoda za družbeno planiranje v Novem mestu, ki se je leta 1983 reorganizirala v samostojen Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kot prvi konservator arheolog Dolenjske in Bele krajine je skupaj z maloštevilnimi sodelavci pionirsko oral ledino pri ohranjanju dediščine, zlasti v pripravi registra arheoloških najdišč na območju zavoda, med letoma 1991 in 2002 je bil tudi direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Kot vodja območne enote zavoda je sodeloval z vsemi kulturnimi institucijami v regiji in strokovnimi zavodi v državi. Uspešne prakse je povezoval z novimi metodologijami dela, podpiral nova strokovna znanja in poglede ter tako uspešno vpenjal poslanstvo konservatorske stroke v njene širše okvirje. Skoraj štiri desetletja je kontinuirano sodeloval ali vodil zaščitna izkopavanja in sondiranja. Kot piše v utemeljitvi, je v dolgoletni konservatorski službi prispeval pomemben delež k razvoju, raziskavam, ohranjanju, prepoznavnosti in s tem nadgradnji slovenske konservatorske stroke.

Dean Damjanović Steletovo priznanje prejme za uspešno celovito ohranitev starega pokopališča na Ptuju. Kot piše v utemeljitvi, je imel ključno vlogo pri fizičnem in simbolnem ohranjanju pokopališča, ki je bilo na obrobju Ptuja zasnovano v zadnji četrtini 18. stoletja, z razvojem mesta pa je po dveh stoletjih izgubilo svojo osnovno funkcijo. Pri projektu je sodeloval od 90. let minulega stoletja, ko je bilo izpeljano celostno spomeniško vrednotenje pokopališča. Dokazal je, da je v mestu, ki se ponaša z izjemnim Orfejevim marmornim nagrobnikom kot simbolom mesta, mogoče tudi grobove naših neposrednih pradedov spoštljivo urediti za generacije novega tisočletja.

Eda Belingar priznanje prejme za uspešno promocijo in ohranjanje znanja suhozidne gradnje v Sloveniji. Znanje izročene suhozidne gradnje je združilo osem evropskih držav med Ciprom in Švico pri uspešni nominaciji za Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva. Ko je novembra 2018 postalo svetovno priznana vrednota tudi matičnega Krasa in krajin Francije, Grčije, Hrvaške, Italije in Španije, je bil to velik dosežek za našo državo. Bilo je priznanje za entuziazem neštetih rodov Kraševcev in za strokovno delo v zadnjih desetletjih v Sloveniji, kjer ima Eda Belingar eno ključnih vlog, piše v utemeljitvi.

Klavdija Brkovič ter Anže in Jaka Šoba pa priznanje prejmejo za prenovo piranskih hiš v prenočišče Memento. V neposrednem zaledju Tartinijevega trga so med letoma 2015 in 2018 obnovili tri srednjeveške, v zasnovi gotske stavbe. Lastniki so hiše med seboj poenotili s povsem sodobnimi konstrukcijskimi elementi in poslopja preuredili v manjši družinski hotel. Arhitekt preureditve treh hiš, Matjaž Suhadolc, je povzel sintezo želja lastnikov in zahtev konservatorke svetnice Mojce Marjane Kovač. Svoje vizije je združil v oceno, da je najboljša arhitektura tista, ki ohranja pričevalnost preteklosti in jo združuje s sodobno dinamiko življenja, hkrati pa ostaja odprta za prihodnje nadgradnje, piše v utemeljitvi.

Pred slovesnostjo v Narodni galeriji bodo ob 10. uri v galeriji Spomeniškovarstvenega centra na Trgu francoske revolucije odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu.