Ob 58. beneškem bienalu: Umetnost kot vodič po "zanimivih časih"

Naslov letošnjega bienala May You Live in Interesting Times se nanaša na antično kitajsko prekletstvo, ki napoveduje nestanovitno obdobje, prepredeno s krizami in nemiri, podobno "zanimivemu času", ki ga živimo. Kustos bienala Ralph Rugoff je že lani izbiro naslova utemeljil z besedami: "V času, v katerem digitalna distribucija lažnih novic ter 'alternativnih dejstev' spodkopava politično debato in zaupanje, na katerem ta debata temelji, se je vredno ustaviti, če je le mogoče, in v debato ponovno v ospredje postaviti referenčne točke." Bienale tokrat ne določa posebna tema, temveč generalni pristop k ustvarjanju umetnosti ter razumevanje družbe skozi umetnost, kar lahko vključuje tako užitek kot kritično misel.

Predsednik institucije Beneški bienale Paolo Baratta pa je dejal, da letošnji naslov velike umetniške manifestacije deluje skorajda kot prekletstvo, saj besedna zveza "Interesting Times" (zanimivi časi) vzbuja misel o izzivalnem, celo grozečem času. Po njegovih besedah pa je naslov mogoče razumeti tudi "kot vabilo k razumevanju kompleksnosti človekovega delovanja" oziroma "kot pomembno vabilo k razumevanju, v času, ko prepogosto prevlada poenostavljanje, ki se rojeva iz konformizma in strahu".

Baratta je opomnil, da mineva 20 let, odkar je bienale z letom 1998 dočakal temeljito prenovo in nato prav pod njegovim vodstvom zaživel v današnji podobi. Predogledi za novinarje in vabljene goste bodo potekali od srede do petka, veliko odprtje pa bo v soboto. Na glavni razstavi pod kuratorstvom Rugoffa bo svoja dela predstavljalo 79 umetnikov z vsega sveta, po nacionalnih paviljonih pa bodo na ogled še dela 90 umetnikov. Na bienalu se bodo letos prvič predstavili Gana, Madagaskar, Malezija in Pakistan, s svojim paviljonom pa se bo prvič predstavila Dominikanska republika, piše na strani bienala.

Ob bienalu je predvidenih še 21 spremljevalni dogodkov, ki jih je potrdil kustos, še veliko drugih dogodkov pa ob bienalu pripravljajo v Benetkah delujoče in pa tudi gostujoče institucije. Na povabilo Evropskega kulturnega centra se bodo denimo na skupinski razstavi Personal Structures v Palači Mora iz Slovenije predstavljali umetnik Azad Karim, sicer po rodu Kurd, ter umetnici Sanja Vatič in Daniela Danica Tepeš.

Slovenija v Arzenalu s Peljhanovim hipersoničnim plovilom

V letošnji koncept bienala se zelo dobro umešča slovenski predstavnik, umetnik Marko Peljhan. V ospredju njegovega projekta Here We Go Again...System 317 je hipersonično plovilo, v katerem si bodo obiskovalci lahko postavljali vprašanja, povezana s trenutnim ekološkim in političnim stanjem na planetu, in iskali odgovore nanje. Projekt je del Peljhanove serije Resolucija, ki obsega 20-letni ciklus del.

"V projektu Here We Go Again...System 317 gre za ponovno obujanje hipersonične tehnologije kot orožja množičnega uničevanja, druga plast projekta pa je povezana z vse bolj očitno ekološko krizo planeta. Sicer je ta problematika že dlje časa vseprisotna, a prehaja v končnico. Planet bi moral stopiti skupaj in začeti reševati tovrstne velike in zapletene probleme, kot vidimo, pa gre vse skupaj v drugo smer," je v pogovoru za STA dejal Peljhan in dodal: "Menim, da stopamo v zelo težko planetarno obdobje, naš projekt pa na, lahko rečem, zelo poetičen način in z minimalistično potezo reflektira in problematizira trenutno stanje."

Kot so zapisali v Moderni galeriji, ki je skupaj z zavodom Projekt Atol v vlogi producenta, projekt temelji na ideji, da bi vojaško tehnologijo in sisteme uporabili tako, da bi razvil taktično sredstvo za svoja prizadevanja.

V Peljhanovem plovilu si bodo obiskovalci lahko v miru prebirali besedila, ki bodo spremljala postavitev. Za teoretični del je poskrbela ekipa revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti Šum in pripravila izdajo Šum#11 z naslovom Hypersonic Hyperstitions (Hipersonična izpolnoverja), postavitev v Arzenalu pa bo spremljal še katalog, za katerega so besedila prispevali številni priznani avtorji ter poznavalci Peljhanovega dela. Odprtje slovenskega paviljona v Arzenalu bo v sredo, udeležil pa se ga bo tudi minister za kulturo Zoran Poznič.

Zlati levi, tokrat za umetnost

Ob sobotnem uradnem odprtju bienala bodo podelili tudi nagrade. Z institucije Beneški bienale so že sporočili, da bo zlatega leva za življenjsko delo prejel ameriški umetnik, performer, esejist in pesnik Jimmie Durham. Kot je dejal Rugoff, bodo Durhama nagradili za izjemne projekte v njegovi več kot 50-letni ustvarjalni poti, ki so hkrati kritični, zabavni in globoko humanistični. "Durham izumlja vselej nove, inteligentne in učinkovite načine, kako se zoperstaviti političnim in socialnim silnicam, ki prepredajo svet, v katerem živimo," med drugim piše v utemeljitvi.

V sklopu umetniške manifestacije bo mednarodna žirija podelila tudi zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva najboljšemu delu iz osrednje razstave May You Live in Interesting Times ter srebrnega leva za najbolj obetavnega mladega umetnika, ki se predstavlja na osrednji razstavi. Ta po besedah kustosa nedvomno vključuje dela, skozi katerega se odražajo različni vidiki današnje eksistence, med njimi grožnje ključnim tradicijam, institucijam in odnosom svetovnega reda.

Je pa poudaril, da umetnost ne more delovati v domeni politike. "Umetnost denimo ne more zajeziti nacionalističnih gibanj in avtoritarnih vlad po različnih koncih sveta, prav tako ne more blažiti tragičnih usod ljudi, razseljenih po svetu (njihovo število danes znaša skoraj odstotek svetovne populacije). A indirektno je lahko umetnost morda neke vrste vodič za to, kako živeti in razmišljati v 'zanimivih časih'," je presodil Rugoff.