Beneški umetnostni bienale: Skozi meglo do razprtja raznolikih in relevantnih tem

Naslov May You Live in Interesting Times je letošnjemu bienalu nadel kustos Ralf Rugoff, sicer direktor londonske Galerije Hayward. Po njegovih besedah osrednja razstava vključuje zgolj dela živečih umetnikov in umetnic, ki odražajo različne vidike današnje eksistence, med njimi grožnje ključnim tradicijam, institucijam in odnosom svetovnega reda, pa tudi vprašanja o resnici v ozadju izrečenega. Interpretacije življenja v "zanimivih časih" na razstavi so seveda raznolike, v veliki meri pa so posredovane preko fotografij, kipov in slik.

Preboj skozi umetno meglo do problematik in krikov tega sveta

Ob obisku osrednje razstave v Vrtovih zlovešče deluje že navidezna megla iz vodne pare, ki se zgoščeno zgrinja s strehe glavnega razstavišča. Gre za optično prevaro, ki zgradbo, razumljeno kot pomembno kulturno avtoriteto, navidezno izbriše, v obiskovalcu pa vzbudi občutek izgubljenosti in utesnjenosti, saj ne ve, kam in v kaj se podaja. Kot del svoje postavitve "dim" razstavlja italijanska umetnica Lara Favaretto.

Pompozno napovedani relikt ladje Barca Nostra, v kateri je leta 2015 potonilo okoli 800 migrantov na poti v Evropo, projekt švicarsko-islandskega umetnika Christopha Büchla, ki naj bi obiskovalcem bienala potrkala na vest glede migrantske krize, med obiskovalci na prvi pogled ni požel pretiranega zanimanja in empatije. Morda pa je sporočilo ravno v tem, da obiskovalci brezbrižno hodijo mimo ladje. Močnejša in prepričljivejša je instalacija, ki jo kitajska umetnika Sun Yuan in Peng Yu razstavljata v osrednjem razstavišču Vrtov, naslovljena Can't Help Myself. V središču je ogromna robotska roka, ki s programiranimi potezami briše navidezno razlivajočo se kri, v Arzenalu pa se umetnika predstavljata še z delom Dear.

Na problematiko socialno ogroženih manjšin opozarja indijska umetnica Gauri Gill v projektu Acts of Appearance, vprašanja o odnosu do temnopoltih pa med drugim razpirajo čutne in estetsko dovršene fotografije temnopoltih lezbijk južnoafriške umetnice Zanele Muhli ter projekt v trajanju BLKNWS, ki umetnost prepleta z aktualnimi novicami iz sveta Afroameričanov ameriškega umetnika Kahlila Josepha. Po drugi strani se ameriški umetnik Arthur Jafa v svojem videu The White Album dotakne napetosti, ki izhaja iz nasilja in norosti pristašev bele nadvlade.

Okoljevarstveno je naravnan projekt ameriških umetnic Christine in Margaret Wertheim, ki sta z dolgotrajnim ročnim delom na reprodukcijah koralnih grebenov in drugih morskih rastlin želeli ponazoriti čas, ki ga te rastline potrebujejo za rast, hkrati pa opozoriti na izginevanje tradicij in vrst.

Raznotere relevantne teme tudi po nacionalnih paviljonih

Med najbolj obleganimi sta bila ponovno francoski in britanski paviljon. V francoskem je umetnica Laure Prouvost skozi projekt Deep See Blue Surrounding You predstavila svoj načrt pobega v boljšo, fluidnejšo prihodnost, v kateri se prepletajo različne resnice. Film po dostopnih virih (vrsta je bila predolga) predstavlja ogrodje za instalacijo, ki se širi tudi iz paviljona v obliki vodne pare. Predstavnica Velike Britanije je Cathy Wilkes. Na ogled so njeni kipi, slike in printi, ki nežno pozivajo k temu, da je razumevanje nekaj, do česar se vselej lahko dokopljemo.

Nemčijo z multimedijsko postavitvijo, ki se dotika škodljivih posledic konceptov izolacije in akumulacije, zastopa Natascha Süder Happelmann, ZDA pa umetnik Martin Puryear s postavitvijo Liberty, sestavljeno iz več samosvojih in oblikovno ter izvedbeno zanimivih skulptur večjih formatov. Filipinski umetnik Mark Justiniani se je z instalacijo Island Weather poigral z obiskovalčevim občutkom za prostor in čas, v grškem paviljonu pa na preizkus poguma med drugim vabi instalacija iz steklenih jogurtovih lončkov Panosa Charalambousa The Glass Dance I.

Škotsko predstavlja lanska Turnerjeva nagrajenka, queer umetnica Charlotte Prodger. V Benetkah je na ogled njen novi avtobiografski film SaF05, v katerem neuspešno sledi levinji, ki izkazuje drugačen vzorec vedenja, kot je sicer lastno njeni vrsti.

S plovili v druge svetove in percepcije

Slovenijo v zatemnjenem prostoru na koncu Arzenala predstavlja Marko Peljhan s projektom Here we go again...System 317, katerega osrednji del je iz pleksi stekla izdelan negativni volumen nadzvočnega plovila v naravni velikosti za dve osebi, ki ga spremlja prostor za kontemplacijo ob teoretskih besedilih. Zračno plovilo, pravzaprav letalo, v svojem paviljonu razstavlja tudi Poljska. Umetnik Roman Stanczak je v instalaciji Fligh ostanke letala predstavil od znotraj navzven in ga tako spremenil v nadrealistično skulpturo.

Nazaj v čas pa se je v letu, ko slavimo 500-letnico smrti slovitega Leonarda Da Vincija, podala nemška umetnica Hito Steyerl, ki je skozi ambientalno video instalacijo predstavila Da Vincijev osnutek za podmornico iz leta 1515, ki bi Benetke varovala pred napadi iz Otomanskega cesarstva. Preko postavitve v Arzenalu pa se Hito Steyerl s futurističnim vrtom ozira tudi v prihodnost - This is the Future, trdi.

Ob temah, med katerimi je destruktivna moč narave v obliki cunamijev, se v Japonskem paviljonu na razstavi Cosmo-Eggs obiskovalci lahko tudi zabavajo, ko se valijo po zvočni instalaciji s piščalmi na zrak in s tem poskrbijo za nenavadno žvižgajočo zvočno kuliso. Med državami, ki se prvič predstavljajo na bienalu, pa je pozornost zbudila Gana, ki pod naslovom Ghana Freedom predstavlja dela in videnja treh umetnikov različnih generacij.

Obiskovalci bienala lahko svoje odkrivanje t.i. beneške globalne umetnostne olimpijade razširijo še na številne paviljone po mestu. V enem od njih naši hrvaški sosedje predstavljajo projekt Igorja Grubića z angleškim naslovom Traces of Disappearing (In Three Acts). V času predogledov je bienale tudi kraj, kjer si duška dajo vabljeni obiskovalci, denimo tako, da si nadenejo nekonvencionalna oblačila ali pokrivala, pa tudi s tem, da na odprtjih paviljonov nekateri bonton pozabijo doma in omikanim natakarjem izza hrbta z mize cukajo koščke pršuta in kozarce penine.

Umetniško manifestacijo sestavlja še 21 uradnih spremljevalnih dogodkov, številni plakati napovedujejo nekatere vzporedne dogodke po mestu, kjer razstavljajo tudi velika imena iz sveta umetnosti, v oazo umetnosti pa se z instalacijami po ulicah pravzaprav prelevi celo mesto.