Arhitektka Alenka Korenjak za STA: ProstoRož ponuja priložnost za odpiranje pogovora o javnem prostoru

Z Zunaj na piknik ali filmski večer

"Imaš dobro idejo, ki jo lahko izvedeš pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želiš organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče," o projektu Zunaj piše na spletni strani prostoRož.

Zaenkrat so zanj po besedah arhitektke in soustanoviteljice prostoRoža Alenke Korenjak prejeli 13 prijav. Še kar nekaj potencialnih prijaviteljev je izkazalo zanimanje zanj, zainteresirani pa se lahko prijavijo še danes do polnoči. Po pričakovanjih so se večinoma prijavile organizirane skupine, denimo ljubiteljska društva, dolgoročno pa želijo k projektu pritegniti predvsem prebivalce, ki se družijo pred svojim blokom, ali pa denimo starše otrok, ki se družijo po vrtcu v parku, upokojence, ki se dobivajo na vrtičkih. "A da bomo do tega prišli, bomo verjetno potrebovali nekaj let," je povedala sogovornica in dodala, da je na Dunaju, od koder so to prakso povzeli, med prijavljenimi na tovrstne razpise polovica posameznikov in polovica društev. Do konca maja bodo nato izbrali šest lokacij, kjer bodo prijaviteljem pomagali z nasveti, organizacijo in sredstvi v višini 500 evrov.

Z akcijo želijo, kot je poudarila, spodbuditi ljudi k povezovanju ter da bi več časa preživeli na prostem. Obenem jim želijo pokazati, da lahko tudi sami pripomorejo k oživitvi nekaterih javnih površin. Kot je še povedala, jih je na akcijo napeljalo dejstvo, da je predvsem v soseskah veliko javnih površin, kjer lastništvo ni jasno določeno, z akcijo pa želijo to preseči in podpreti druženje ljudi onkraj tega. Sredstva za letos so pridobili na razpisu Mestne občine Ljubljana (Mol), projekt pa bodo skušali nadaljevati tudi v prihodnjih letih, saj si želijo, da bi postal stalna praksa podpore Mol prebivalcem Ljubljane.

Javne površine vplivajo na kakovost življenja prebivalcev mest

Javne površine po besedah Alenke Korenjak močno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev in seveda tudi na podobo mesta. A ko se kjerkoli po Sloveniji s prebivalci pogovarjajo o javnem prostoru in kaj jim ta pomeni, se velikokrat soočijo s tem, da njihove izkušnje uporabe javnega prostora ne sežejo onkraj iskanja parkirišča. Zato svoje akcije vidijo tudi kot priložnost za odpiranje pogovora o javnem prostoru, dialog na podlagi izkušenj, ki jih prebivalci dobijo preko začasnih akcij, lahko potem po njenih besedah postane zelo konstruktiven.

Od leta 2004, ko je prostoRož nastal, pa do danes se je sicer marsikaj spremenilo. Ljubljana je s trajnostno mobilnostjo pridobila mnoge nove javne površine v središču in mesto danes v smislu javnega prostora ponuja popolnoma drugačno izkušnjo kot pred leti, ko je denimo še potekal promet čez Prešernov trg in so staro mestno jedro zasedali avtomobili. V soseskah, kjer ogromno javnih površin, ki so prav tako pomembne, a jih zaradi različnih - finančnih in lastniških vzrokov - ne moremo naslavljati na isti način kot v centru, pa smo zagovorniki alternativnih mehkih pristopov, je poudarila.

V 15 letih delovanja društva je po njenih besedah največji uspeh, da so ves čas ohranili isto smer - da jih je v vseh projektih zanimalo, kaj je javni prostor, kako vpliva na uporabnike in kako slednje vključiti v načrtovanje. Ob začasnih akcijah razvijajo dolgoročne projekte, kot sta park Tabor, ki je potekal štiri leta, ali Savsko naselje, kjer projekt teče že šesto leto. Znanje in izkušnje, ki so jih pridobili v Ljubljani, prenašajo tudi v druga mesta po Sloveniji.

Tako se denimo v Bohinjski Bistrici v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Gorenjske BSC posvečajo revitalizaciji območja okoli železniške postaje, kjer stojijo tudi zapuščene stavbe Gradbenega podjetja Bohinj, ki bo z načrtovano novo prometno strategijo dobilo tudi novo podobo. Njihova naloga je z vključevanjem prebivalcev razmisliti o tem območju ter z začasno uporabo stavb ustvariti zametke novega življenja, ga preizkusiti in nato vključiti v dolgoročno strategijo.

Vendar ohranjanje življenja v javnih prostorih po besedah Alenke Korenjak ni lahka naloga, čeprav sami čutijo veliko odgovornost do tega, da so njihovi projekti dolgoročni. Na eni strani je težko zagotoviti finančna sredstva in na drugi dovolj energije za reševanje pravno-formalnih ovir. Je pa res, da se pravi rezultati velikokrat pokažejo šele na dolgi rok, še posebej tam, kjer je pomembno vključevanje prebivalcev, da vsi razumejo, za kaj gre, in da se imajo čas vključiti, ob tem dodaja.

Druženje in povezovanje sta glavni vodili akcij prostoRoža

Pri vseh njihovih projektih je velik poudarek na druženju in povezovanju, ki dokazano pozitivno vplivata na počutje in zdravje ljudi. V tujini je bilo izvedenih že več raziskav, ki so povedano podkrepile s številkami. Na Slovenskem sicer številk še nimamo, je pa ideja socialne kohezije in ključne vloge javnega prostora že v zraku. Mesta se poleg pomena socialne kohezije zavedajo tudi vključevanja prebivalcev in nekatera že uvajajo participatorni proračun, ki pa je le ena od oblik, kateri bodo, upajo, sledile še druge. "Volja občin je velika, vendar še nimamo razvitih vseh orodij, ustaljeni birokratski postopki gredo še vedno nekoliko drugo smer," je poudarila sogovornica.

Nekatere projekte so v društvu prostoRož začeli tudi na pobudo uporabnikov javnega prostora. Tak je bil po besedah sogovornice pred približno petimi leti projekt Čufarjeve ulice v Ljubljani, za katero so mnogi, ki so vsakodnevno hodili po njej, menili, da je nevarna za pešce in kolesarje. V sodelovanju z otroki OŠ Toneta Čufarja in OŠ Ledina ter Vrtca Ledina so izvedli akcijo, v sklopu katere so polovico ulice začasno zaprli za promet, ob tem so izrisali tudi predlog celotne preureditve območja. Pozneje je ljubljanska občina njihovemu predlogu sledila in Čufarjeva ulica je danes veliko prijetnejša in varnejša za pešce in kolesarje.