Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ZA NAVDUŠENCE NAD FANTAZIJSKIMI SVETOVI ROMAN VRANJA ŠESTERICA

Priljubljena ameriška pisateljica Leigh Bardugo se je kmalu po izidu romana Vranja šesterica, umeščenega v fantazijski svet Griševskega vsemirja, znašla na vrhu lestvic najbolj prodajanih knjig New York Timesa. Ta jo je uvrstil tudi na seznam pomembnih knjig leta 2015. Junaki romana Vranja šesterica, prve knjige iz istoimenske duologije, so kriminalci, med katerimi se ob nalogi, na katero se odpravijo, spletejo trdna prijateljstva. Griševsko vesolje se zdi kot Srednji vek, v katerem prevladuje temačno vzdušje, njegova svetla točka pa so močne vezi, ki se spletajo med junaki. Vsi so stari okoli 18 let in vsak od njih ima svojo magično sposobnost. Griševsko vesolje je domišljijski svet, ki je zanimiv sam na sebi, zelo vznemirljiva pa je tudi njegova vzporednica z resničnim svetom. Spletna platforma Netflix je uradno potrdila, da bodo po romanu Senca in kost (iz trilogije Griševje) in romanu Vranja šesterica posneli serijo osmih epizod. Druga knjiga o Griševskem vsemirju Pokvarjeno kraljestvo bo po napovedih založbe Mladinska knjiga izšla oktobra 2019. Vranjo šesterico je poslovenil Andrej Hiti Ožinger.

TRI DRAME ALEKSEJA NIKOLAJEVIČA ARBUZOVA

Pod okriljem založbe LUD Šerpa je izšlo delo Tri drame, v katerem so zbrane drame ruskega avtorja Alekseja Nikolajeviča Arbuzova (1908-1986). Gre za drame Moj ubogi Marat, Staromodna komedija in Zmagovalka, besedilom pa je dodana še spremna beseda prevajalca dela Boruta Kraševca o Arbuzovu in njegovi dramatiki. Arbuzov se je rodil leta 1908 v Moskvi v plemiški družini. Med revolucijo je pri 11 letih osirotel in se nekaj časa potepal naokoli kot brezdomec, potem pa so ga vzeli v internat za vzgojno zahtevne otroke. V dobrih 50 let dolgi karieri je napisal več kot 30 dramskih del, ki so jih še za časa njegovega življenja igrali povsod po svetu. Leta 1982 so jih uprizarjali v kar 34 državah. Njegov veliki uspeh je bil za marsikoga uganka, saj je Arbuzov kot sovjetski dramatik svoja dela zmeraj posvečal problemom, ki so vznemirjali Sovjetsko zvezo, ta pa se je zelo razlikovala od preostalega sveta. V zgodovini države ni bilo nobenega pomembnega dogodka, na katerega se Arbuzov ne bi odzval, hkrati pa je družbeno zgodovinsko dogajanje svoje dobe presegal - aktualno in vsakdanje se je pri njem zmeraj prepletalo z nadčasnim, ideološke osti pa v njegovih delih sploh ni čutiti. "Njegove zgodbe so univerzalne, prav to pa je tudi glavni razlog, da so se v njih našli ljudje povsod po svetu," so prepričani pri založbi.

ROMAN O ALTERNATIVNI POTI V ZRELIH LETIH

Petja Rijavec je pod okriljem založbe Miš izdala roman Najini valovi, ki prinaša "sodoben, zabaven, grenkosladek prikaz iskanja sebe v gromozanskem dosjeju podob za vsakdanjo rabo in izjemne priložnosti". V ospredju romana je zakonski par, ki se je pred časom rokoval z abrahamom in se znajde na prelomnici. "Kdaj točno začne vse, kar je ne le estetskega, temveč tudi ljubečega, povezovalnega in čustvenega, iti navzdol," se sprašuje Ajda ob hkratnem preklinjanju menopavzičnih oblivov in nabiranju maščobnih oblog na telesu. Maksu predlaga začasno prekinitev odnosa, ki je obrabljen in spraskan kot star parket. Bodoča babica in dedek tako zaživita na novo. Vsak na svojem koncu Ljubljane, vsak v svojem stanovanju. Vsak po svoje. Tegobe staranja seveda ne pojenjajo, ampak se le še kopičijo. Kaj jima prinese samsko življenje, sta pripravljena na korenite spremembe ali pa bo predvidljiva varnost rutine tista, ki bo imela zadnjo besedo, so vsebino dela povzeli pri založbi.

ZA MLADE: LUČKA NA KLEKLJARSKIH POČITNICAH

Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšel prirejeni ponatis dela za mlade bralce Lučka na klekljarskih počitnicah Tončke Stanonik z ilustracijami Jelke Reichman. Tončka Stanonik je prva pisateljica, ki je v Sloveniji z literarizacijo zajela klekljarske vsebine. Knjiga je pri založbi izšla že leta 2004, dodani so ji bili Mali klekljarski leksikon ter zapisa iz zgodovine klekljane čipke in o razvoju čipkarstva na Slovenskem. Strokovna literatura se je na tem področju razvijala naprej, Lučkino zgodbo pa v drugem natisu pri založbi ohranjajo kot samostojno pripoved za otroke in njihove starše. Bralci se v očarljivi pripovedi o Lučkinem preživljanju zimskih počitnic s tradicijo klekljanja srečajo za zapečkom njenih starih staršev in v klekljarski šoli njene prijateljice Jelke. Zgodba bralcem približa tudi spomin na davne čase, ko je klekljanje ne samo krajšalo dolge zimske večere, ampak številnim družinam tudi pomagalo preživeti. Izvedo pa tudi, da v dragocene čipke svojega dela ne vpletajo le pridne roke žena in deklet, temveč tudi otrok in celo dedkov, so zapisal pri založbi.