misliV Pragi razstava slovenskega impresionizma
Praga, 16. maja - Na Praškem gradu bodo danes odprli razstavo Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870-1930. Kot so zapisali v Narodni galeriji, gre za največjo in najštevilčnejšo pošiljko nacionalne dediščine v tujino v vsej zgodovini samostojne Slovenije. V Pragi bodo predstavili kar 474 del, med njimi sliko Jurija Šubica Pred lovom.
Škofja Loka.
Razstava portretov slovenskega impresionista Ivana Groharja.
Foto: Tinkara Zupan/STA
Arhiv STA
Praško občinstvo bo lahko videlo tudi sliko Ivana Groharja Macesen ter sliki Sončni breg Riharda Jakopiča in Rdeči parazol Mateja Sternena, navajajo v Narodni galeriji.
Kot je pred časom za STA povedala direktorica galerije Barbara Jaki, bodo v jedru razstave impresionisti, izpostavili pa bodo tudi tiste umetnike, ki so bili tako ali drugače povezani s Češko; bodisi da so na Češkem študirali, bodisi da so prijateljevali s češkimi umetniki ali pa da so pustili svoja dela na Češkem.
Predstavniki modernističnega stila, slikarji Jakopič, Sternen, Grohar in Matija Jama ter fotograf Avgust Berthold, so v ključnih letih na začetku 20. stoletja razvili lokalni izraz, ki je združeval secesijske in simbolistične prvine z evropskimi impresionizmi. Z novim slogom so ustvarili eno od orodij narodnega prebujenja, ki je meščansko sodobnost povezalo z ruralno preteklostjo in hkrati poskušalo izraziti najgloblje vzgibe človeške duše, kot se je poetično izrazil Jakopič. V človeško nrav se je poglobil tudi satirik Hinko Smrekar, ki je ostro in pronicljivo beležil kulturno in politično dogajanje na Slovenskem.
Umetnost so v teh desetletjih oplajale vedno krepkejše zveze s Češko. Prenovo Ljubljane po potresu leta 1895, ki jo je župan in praški študent Ivan Hribar usmerjal po čeških zgledih, delovanje arhitekta Jožeta Plečnika na Praškem gradu in obojestransko prevajanje literarnih del so spremljale močne likovne povezave, od realizma bratov Šubic, sodobnikov Vojtecha Hynaisa, do ekspresionizma bratov Kralj in drugih slovenskih kulturnih delavcev v Pragi, so ob razstavi zapisali v galeriji.
Dela, združena na praški razstavi, predstavljajo eno ključnih obdobij v slovenski zgodovini, ko je slovenska umetnost poskušala Evropo dohiteti ne le slogovno, temveč tudi institucionalno s postavitvijo prvega prodajnega razstavišča ter z ustanovitvijo Univerze in Narodne galerije v Ljubljani.
Ob delih iz Narodne galerije so v razstavo vključena dela iz nekaterih drugih institucij ter dela, ki so v zasebni lasti. Zastopanih je več medijev: kiparstvo, slikarstvo, grafika in knjižna ilustracija.
Častna pokrovitelja razstave sta predsednik Slovenije Borut Pahor in češki predsednik Miloš Zeman. Slavnostnega odprtja se bosta udeležila slovenski in češki minister za kulturo Zoran Poznič in Antonin Stanek.
Razstavo, ki bo na ogled do 16. septembra, spremlja obširen katalog. Besedila vanj so poleg Barbare Jaki prispevali Mateja Breščak, Igor Grdina, Michel Mohor, Damjan Prelovšek, Alenka Simončič in Andrej Smrekar.