Umrl je arhitekt steklene piramide v Louvru I. M. Pei

V Peijevih delih se odražata precizna geometrija in čut za svetlobo. Delal je s kamnom, jeklom in steklom. Od njegovih skoraj 50 arhitektur v ZDA in po svetu jih je več kot polovica prejela pomembne nagrade. Leta 1983 je dobil Pritzkerjevo nagrado za arhitekturo.

Rodil se je leta 1917 na Kitajskem kot sin znanega kitajskega bankirja. Pri sedemnajstih je zapustil svojo domovino in se preselil v ZDA, kjer je študiral arhitekturo na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu in na Harvardu. Leta 1954 je dobil ameriško državljanstvo. Nekaj časa je delal za ameriško vlado, nato pa je leta 1955 v New Yorku odprl svoj arhitekturni biro.

Z vzhodnim krilom Nacionalne umetnostne galerije v Washingtonu, ki so ga odprli leta 1978, je spretno posegel v monumentalne strukture prestolnice svoje nove domovine. Ob izjemno poslopje iz betona in stekla je postavil steklene piramide in vodomet. Na tedanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda so naredile tak vtis, da je Peija izbral za obnovo slovitega muzeja Louvre v Parizu, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Pei je na dvorišče monumentalne stavbe iz 12. stoletja umestil 20,6 metra visoko stekleno piramido, v bližini pa še tri manjše. Projekt je tedaj doživel številna nasprotovanja, danes pa je steklena piramida Louvra eden od simbolov francoske prestolnice. "Na ulicah Pariza sem bil deležen številnih jeznih pogledov," je pozneje povedal Pei in dodal, da je po Louvru menil, da "noben projekt ne more biti pretežek".

Med njegovimi pomembnejšimi projekti so tudi Dvorana slavnih in muzej v Clevelandu, knjižnica Johna F. Kennedyja v Bostonu v Massachusettsu, Nacionalni center za atmosferske raziskave v Boulderju v Koloradu, nebotičnik Banke Kitajske v Hongkongu in Islamski muzej umetnosti v Dohi v Katarju.

Ko je osvojil Pritzkerjevo nagrado za dosežke v arhitekturi, je denarni del v višini 100.000 ameriških dolarjev namenil za program, da so lahko nadarjeni kitajski študenti arhitekture študij nadaljevali v ZDA.