Muzeji svoj dan počastili z razstavo in razglasitvijo nagrajencev

Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo bo letos prejela zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs. Največji pečat je po besedah predsednika komisije za nagrade Mihe Mlinarja dala rojstnemu okolju, sicer pa je vpeta v različne muzejske tokove. Nagrado ji bodo izročili v ponedeljek v Narodni galeriji, kjer bodo podelili tudi tri Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke, pet častnih priznanj in Valvasorjev nagelj.

Prve bodo dobili Estera Cerar in Irena Marušič za razstavo Znanje brez meja v Tehniškem muzeju Slovenije, Marija Terpin Mlinar, Milojka Magajne, Mirjam Gnezda Bogataj, Miha Kosmač, Anton Zelenc, Sandro Oblak in Polona Zupančič za razstavo Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914-1919 v Mestnem muzeju Idrija ter Robert Simonišek, Goran Milovanović, Kristina Simončič, Alja Fir, Adrijana Petrič, Alja Pfeifer in Matic Tršar za projekt Obrazi ekspresionizma / odtis duha v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.

Mednarodni muzejski dan letos poteka s temo Muzeji kot kulturna središča - prihodnost tradicije. Temo od leta 1977, odkar praznovanje poteka, razpiše Mednarodni muzejski svet (Icom) s sedežem v Parizu. Kot je povedala njegova predsednica Suay Aksoy, ki je tokrat obiskala Slovenijo, se je lani dnevu pridružilo več kot 180 držav s podporo 78 ministrstev za kulturo po svetu.

Z dnevom želijo izpostaviti, da so muzeji prostor znanja, navdiha in kreativnosti. Dandanes pa se po njenih besedah vse bolj zavedajo, da so lahko tudi znanilci družbenih sprememb. "Živimo v kompleksni pokrajini dediščine, kjer se težke zgodbe preteklosti srečujejo s hitro spreminjajočo se sedanjostjo," je izpostavila gostja. Po njeni oceni so muzeji najbolj zaupanja vredne ustanove, bolj kot vlade ali mediji, to pa pripisuje temu, da se zavedajo svoje odgovornosti.

Za mednarodni muzejski dan se v Sloveniji združijo vsa tri stanovska društva na tem področju - Icom Slovenija, SMD in Skupnost muzejev Slovenije. S tem po besedah predsednice Icoma Slovenije Kaje Širok v duhu sloge, prijateljstva in moči pokažejo, da ne delujejo zgolj na lokalni, regionalni in nacionalni ravni kot posamezniki, temveč da se povezujejo in stremijo k temu, da odličnost slovenskih muzejev in prepoznavnost slovenske dediščine ponesejo tudi v svet.

Ob tem je izpostavila, da jim država iz leta v leto namenja vse manj sredstev za delovanje, v veliki meri se zato zanašajo na lastno voljo do dela v okviru prostega časa.

Letošnja tema je po njenem mnenju še kako aktualna, saj se je funkcija muzejev v zadnjih letih močno spremenila. Srečali so se z generacijskim razponom, ko so starejši začeli odhajati, mlajši pa niso prihajali zaradi premalo sredstev. Po besedah Kaje Širok se srečujejo tudi s tem, da se muzeji vedno bolj posvečajo temam, vezanim na vsakdanje težave, povezovanju skupnosti in opominjanju ne le na grozote preteklosti, ampak tudi na vse, kar se trenutno dogaja "na svetovnem političnem podu".

Ob tej priložnosti so napovedali tudi tradicionalno Poletno muzejsko noč, ki bo letos potekala 15. junija, ko bo 83 slovenskih muzejev in galerij po Sloveniji na 130 prizoriščih pripravilo 371 najrazličnejših dogodkov.